»Sveta s tem ne bomo rešili. A ko srečaš ljudi, ki so jim ti projekti pomagali, vidiš, da se taka pomoč popolnoma splača,« pravi arhitekt Toni Reichmann, ki tako kakor Jože Andolšek v Etiopiji pomaga uresničevati trajnostne razvojne projekte za samopomoč.

 

Adis Abeba Kaj v življenju posameznika pomeni šolanje, kakšne življenjske priložnosti se z njim odprejo in brez njega izmaknejo, se razkrije na celini, imenovani zibelka človeštva. V Afriki. V praktično vseh njenih državah. Tudi v Etiopiji na primer, kjer se sedaj odpirajo nove življenjske priložnosti tudi s koroško pomočjo. Gambela na zahodu Etiopije je ena najbolj revnih provinc v državi, ki sicer že od antičnih dni velja za žitnico Afrike, a je zaradi katastrofalne politične uprave zaslovela predvsem po lakoti, zlasti v 80. letih minulega stoletja. V Gambeli s šolskim centrom deluje red salezijancev, ki skrbi za več sto otrok, ki bi sicer živeli na cesti. Brez šolanja in strehe nad glavo. V lakoti. Dobesedno. Pred dobrimi štirimi leti so etiopski salezijanci zaprosili svojega koroškega sobrata Jožeta Andolška, župnika v celovškem Slovenskem pastoralnem centru in profesorja verouka na Slovenski gimnaziji, da bi pomagal zbrati sredstva za novo srednjo šolo. In uspelo mu je, Misijonsko središče Slovenije, avstrijska dobrodelna organizacija Mladi za ves svet ter trikraljevska akcija, predvsem pa številni koroški dobrotniki so darovali potrebna sredstva, in novo srednjo šolo v Gambeli so lahko blagoslovili decembra leta 2016. Predstavnik staršev je tedaj v zahvalnem govoru poudaril, da se prav zaradi šole, postavljene po evropskih standardih, njihovim otrokom ne bo potrebno podati v Evropo, ker bodo s pomočjo izobrazbe spreminjali lastno pokrajino na bolje. Februarja letos je bil Andolšek s snemalcem Ivanom Klaričem, Alenko Orasche ter arhitektom Tonijem Reichmannom ponovno v Etiopiji. Videl je lahko bogate sadove, ki jih prinaša šola, obenem pa se je ponovno soočal s težavami, ki pestijo prebivalce. »Investitorji,« zlasti velike kitajske državne družbe, množično kupujejo rodovitno etiopsko zemljo za zadostitev vse večjih kitajskih potreb po oskrbi s hrano, a številna domača plemena s tem izgubijo svojo zemljo, svoje pašnike, svojo stoletno življenjsko osnovo. »Mnoge družine imajo bolne otroke, posebej bolehajo za anemijo, slabokrvnostjo. Obiskali smo nekaj družin in čudil sem se, kako hvaležni so nam bili za vsak majhen denar,« pravi Jože Andolšek in dodaja, da je pokrajina Gambela blizu meje s Sudanom. Več ko 90.000 beguncev iz države, ki jo že desetletja pretresajo ostri notranji spopadi, je tu našlo zatočišče. Potrebe po pomoči zato samo še naraščajo. »Salezijanski red s posebnimi programi skrbi zlasti za majhne otroke in njihove matere.«

Jože Andolšek z bolnikom v bolnišnici sester matere Tereze

Kaplja v morje, a vredna vsega truda
Medtem ko je Jože Andolšek utiral pot novim projektom v Gambeli, je arhitekt Toni Reichmann v mestu Mekele na severu države pripravljal načrte za povečanje tehnične srednje šole, ki jo prav tako upravlja salezijanski red. Italijanski proizvajalec tovornjakov Iveco je šoli podaril stroje, ob katerih se bodo mladi lahko izučili za tehnične poklice, sedaj pa so potrebni novi šolski in laboratorijski prostori za 300 dodatnih učencev ter velika hala. Mladina, ki se šola v tem centru, je večinoma odraščala na cesti. Brez pomoči salezijanskega reda bi tam tudi ostala. Tako kakor mladi gradbeni mojster, ki bo po Reichmannovih načrtih vodil gradnjo novih prostorov. Živel je na cesti. In na tisti šoli dobil življenjsko priložnost. »Že večkrat sem bil v Etiopiji in videl otroke, ki nimajo nobenih možnosti. Javno šolstvo je katastrofalno, v šolah salezijancev pa dobijo vsaj enkrat na dan topel obrok hrane, obleko, predvsem pa življenjske možnosti. Skoraj vsi se po šoli primejo poklica ali gredo študirat, tako kakor študentka medicine, ki je prej živela na cesti. Ko z njimi govoriš, vidiš, da se ta pomoč popolnoma splača, pa četudi s temi projekti ne bomo rešili sveta,« Reichmann odgovarja na vprašanje po motivaciji za brezplačno delo. Načrte je poleg tega pripravil tudi še za velik šolski center v glavnem mestu Adis Abeba. Tudi tam za božji lon.

Arhitekt Toni Reichmann s študentko medicine, ki je kot otrok živela na cesti

Botrstvo – ogromno bogastvo v 250 evrih
Steber razvojne pomoči je botrstvo, ki ga je mogoče prevzeti za 250 evrov na leto (več informacij v okvirčku), otrokom v Etiopiji pa je s tem omogočeno brezplačno kakovostno šolanje z vsakodnevnim toplim obrokom. Poleg tega Jože Andolšek postavlja dodatne temelje za čim boljšo pomoč za samopomoč – na njegovo pobudo bodo še letos v Etiopijo odpotovali ugledni strokovnjaki za trajnostno kmetijstvo in predelavo mleka, izkušena terapevta bosta predavala o krepitvi zdravih odnosov, zdravniki in medicinske sestre bodo utrjevali medicinsko znanje, 20 prostovoljcev pa bo do jeseni pomagalo uresničevati projekte. Take projekte, o katerih je predstavnik staršev na odprtju šole v Gambeli dejal, da se zaradi njih »njihovim otrokom ne bo potrebno podati v Evropo, ker bodo s pomočjo izobrazbe spreminjali lastno pokrajino na bolje.«

NASLOV za botrstvo: Slovenska misijon-ska pisarna, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel: 0463 54 587, E-pošta; [email protected] ali pa: Jože Andolšek, 0676 8772 8122, [email protected]