Nova deželna ustava, sprejeta minulo leto, obvezuje deželno vlado, da posreduje de-želnemu zboru poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti. Osnovna izpoved poročila: Koroška koristi dvojezičnost, raznolikost in odprtost kot šanso za prihodnost.
Celovec Po sprejetju nove deželne ustave leta 2017 mora deželna vlada posredovati poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti vsako leto najkasneje do 30. junija. Poročilo vsebuje mdr. uresničevanje domačih ter mednarodnih manjšinskih pravic. Nadalje so objavljeni statistični podatki glede otroškega varstva, izobraževanja, Glasbene šole ter glede podpor za kulturo in šport. Omenjene so tudi naloge, ponudbe in prireditve deželnega manjšinskega biroja.
Ob predstavitvi poročila je deželni glavar Peter Kaiser poudaril, da je slovenska narodna skupnost prvič omenjena v deželni ustavi in da se dežela eksplicitno priznava k zakoreninjeni jezikovni in kulturni raznolikosti. Nadalje je deželni glavar prepričan, da je dežela Koroška v zadnjih letih naredila pomembne korake za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti. V tej zvezi je omenil redna srečanja Foruma za dialog za razvoj dvojezičnega ozemlja. Prav tako je opozoril na naraščajoče zanimanje za dvojezični pouk. Poudaril je: »Koroška koristi svojo dvojezičnost, raznolikost in odprtost kot šanso za prihodnost. Za to nas je zelo pohvalil tudi Svet Evrope.« Hkrati je dal razumeti, da pripisuje manjšinskemu biroju deželne vlade velik pomen.
Iz poročila o položaju slovenske narodne skupnosti je tudi razvidno, da je trenutno na Koroškem 24 otroških vrtcev (14 občinskih, 10 zasebnih) s skupno 1.078 otroki, ki so deležni ponudbe glede slovenščine. Dežela jih je v letu 2017, piše v poročilu, podprla v višini 2.058.196 evrov. Slovensko Glasbeno šolo je 2017/18 obiskovalo 384 učenk in učencev, 24 več kot v letu 2016/17. Leta 2017 je bilo 300 prireditev, ki so jih izvedli slovenska društva ter KKZ in SPZ. 22 kulturnih ustanov je lani s strani dežele skupno prejelo podpore v višini 84.700 evrov, 25 kulturnih ustanov in projektov z »visokim slovenskim deležem« 227.380 evrov, športna društva ter SŠZ sama pa so skupno prejela 205.800 evrov.
KOMENTAR
Šansa za prihodnost
Po zaslugi nove deželne ustave je deželna vlada primorana, da izdela vsako leto podrobno poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nič manj pomembno ni tudi določilo, da je namenjeno deželnemu zboru. S tem je dana možnost, da se o manjšinskopolitičnih vprašanjih javno razpravlja in to na najvišji parlamentarni ravni dežele Koroške. Skratka, gre za pomemben korak naprej. Nič ne bi bilo usodneje za narodno skupnost kot to, da se sploh ne razpravlja o manjšinskopolitičnih vprašanjih. (Zavesten) molk o družbenih željah in potrebah je v politiki za vsako interesno skupnost podoben molku, ki ga primerjamo z molkom na pokopališčih.
Zato je toliko bolj potrebno, da se deželni poslanci/ deželne poslanke resno posvetijo manjšinskopolitičnim poročilom deželne vlade. In da imajo tudi predstavniki narodne skupnosti možnost, da se enakopravno vključujejo v ta proces. Škoda bi bilo namreč, če poročila ne bi sprožila pozitivne dinamike in bi bila le za arhiv.
