Celovec Samozavesten in v obeh jezikih, slovenščini in nemščini, prepričljiv nastop otrok pevskega zbora ljudske šole v Selah, ki so ta torek na sedežu izobraževalne direkcije v Celovcu s petjem in pozdravnimi besedami uvedli slavnostno prireditev ob 60-letnici sprejetja avstrijskega zveznega zakona o manjšinskem šolstvu, bi nedvomno bil izvrsten dokaz za uspeh koroškega dvojezičnega šolstva. A Sele kot zadnja skoraj izključno slovenska občina na Koroškem so izjema, in tudi vodja izobraževalne direkcije Robert Klinglmair je ob naštevanju prednosti in uspehov manjšinskega šolstva, ki z jezikovnim izobraževanjem pripravlja šolsko mladino »na izzive globaliziranega svetovnega reda«, moral priznati, da manjka kontinuitete jezikovnega pouka po osnovnem šolanju na primarni stopnji. »Tega se bo potrebno lotiti, kajti za dobro učenje jezika so potrebna leta.«
Avstrijski parlament je prav na koroški deželni praznik, god sv. Jožefa, sprejel 19. marca leta 1959 zvezni zakon o manjšinskem šolstvu za Koroško. Kot je v zgodovinskem orisu povedal zgodovinar Teodor Domej, so predstavniki koroških Slovencev tedaj nasprotovali dvema določbama zakona, načelu prijave in predvidenemu, a nikdar izvedenemu ugotavljanju manjšin. Toda glede na ostro gonjo proti dvojezičnemu šolstvu, koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig je le leto poprej, 1958, na pritisk nemškonacionalnih sil razveljavil obvezen dvojezični pouk na celotnem južnokoroškem ozemlju, je zakon »z ozirom na to, kaj bi lahko še bilo, dober zakon«. Predvsem pa dvojezično šolstvo danes ni več kamen spotike.
V okviru torkovega slavja je koroški deželni glavar Peter Kaiser – »Dvojezičnost je na Koroškem zelo cenjena« – odprl potujočo razstavo o avstrijskem manjšinskem šolstvu, ki so jo pripravili po naročilu zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskovanje. Razstava, ki naj bi krepila tudi »identiteto in zgodovinsko zavest avstrijskih manjšin«, je brezplačno na voljo tako na Koroškem kot na Gradiščanskem.
