Ljubljana O njem, svojem dediju, sta vnuka Vinko Möderndorfer in Vita Mavrič napravila film »Ta, ki je zgradil šolo«. V četrtek, 14. marca je film bil na ogled v Finžgarjevi galeriji v ljubljanskem predmestju Trnovo. Film je dokumentacija o človeku, ki se je kot malokdo zapisal v šolsko, socialno, narodnopolitično in uporniško zgodovino slovenskega naroda. Zibel mu je tekla v Dulah  pri Brdu na Zilji, ljudsko šolo je obiskoval v Melvičah, v Mariboru pa učiteljišče. 

Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, ga je avstrijska policija preganjala zaradi njegovega jasnega nastopanja za pravice Slovencev in ga vlačila celo pred vojno sodišče v Gradcu, ki pa ga je oprostilo. Bil je vojak v raznih polkih in se na koncu vojne pridružil Majstrovim borcem. V Velikovcu je spoznal svojo ženo, ki je bila Majstrova tajnica. Po plebiscitu je Möderndorfer nastopil službo učitelja v Mežici. Kot ravnatelju šole in socialdemokratskemu občinskemu odborniku mu je kljub nasprotovanju oblasti uspelo zgraditi vodovod in postaviti novo šolo, ki še danes velja za eno najlepših v Sloveniji, za takratni čas pa je bil vzorčna. In še danes je spomin na Vinka Möderndorferja v Mežici živ. Kajti na prvo mesto svojega delovanja je postavil dobrobit šolarjev in ljudi. Tega načela se je držal vse življenje. Iz političnih razlogov so ga oblasti kazensko prestavile v Sv. Jurij pod Kumom na Dolenjskem, kjer je spoznal revščino na kmetih in pa srd vladajočih, ker o tem ni molčal. Od tam se je družina preselila v Ljubljano. Ko je nacistična Nemčija 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo, se je Möderndorfer vključil v uporniško gibanje, v Osvobodilno fronto slovenskega ljudstva. Italijani so ga zaprli v kacet Renicci, vsa družina pa je podpirala upor. Po vojni je postal žrtev čistk, ki jih je režim izvajal po kominformovskem konfliktu med Stalinom in Titom. Möderndorfer je drugič prišel v kacet, tokrat na Goli otok, doma v Celju pa je stigmatizirana družina stradala in životarila. Udba mu je zasegla arhiv – in ga tako nehote otela porazgube. Bolan in izčrpan se je Möderndorfer vrnil domov in do zadnjega pisal. Po Golem otoku je izdal opus Ljudska medicina pri Slovencih. Pri celjski Mohorjevi, ki jo je očuval in ščitil skupaj s Prežihovim Vorancem, je Möderndorfer izdal vrsto svojih del, med drugim knjigo koroških pravljic. Koroška je bila Möderndorferjeva velika srčna zadeva, lahko bi rekli tudi njegova srčna rana. Prav je, da tega zamol-čanega veleduha ponovno odkrijemo.