Rudi Benétik je svobodomislec. Umetnik iz Podjune je iz male vasi potoval v širni svet. Obiskoval je Egipt, Indijo, Hrvaško, Švico, Turčijo itd.
Niti v življenju, niti v svoji umetnosti se nikoli ni pustil priviti. Njegova dela so slikana poezija, podobe občutja, zrasle iz jezika barv. Koroški Slovenec, ki je študiral na ljubljanski Akademiji, v pogovoru z Ano Grilc spregovori o inspiraciji, življenju kot umetnik in o potovanju …

Potovali ste po Afriki in Aziji. Kaj vas je najbolj navdihnilo?

Navdihnile so me na obeh kontinentih, v vseh državah, ki sem jih obiskoval, pravzaprav malenkosti.

Ker je moje zaznavanje vsega okoli mene zelo hitro, me potemtakem bliskovito obide oz. omami kaka neobičajna oblika, vonjava ali zvočna sprememba … Seveda me tudi zanimajo ljudje, ki živijo v teh krajih, njihove navade in obredi ter njihova bivališča (arhitektura).

Ker živim v trenutku, me vse zgoraj našteto blazno vznemiri na kraju videnega, tako se občutki sreče in veselja razgaljajo v mojem zaznavanju, ki jih prenesem v majhne ročne beležke ali skicirke, za kaj večjega mi je v pomoč seveda »neopazna« kamera. Da se povrnem zopet k začetku najinega pogovora, ravno nenavadni in malce eksotični utrinki vsakdana me spravijo v drugačno, premaknjeno gledanje na preproste reči okoli mene.

In to je to. Moji kolaži, moje (skoraj brez teže) viseče skulpture in veliki stenski moduli iz topolovine so nabiti s to energijo, ki sem jo umsko prinesel iz potovanj izven Evrope.

Skrivajočih zgodb v mojih delih ni pretirano veliko, večjo pažnjo dajem zaznavi spontanih trenutkov v delu samem.

Kakšen je proces pri izdelanju vaših umetnin?

Besedo »proces« ljubijo bolj sodniki in odvetniki. Ker mi gre večina del tako hitro od rok, je kaka misel na potek dela že moteča, sploh pa časovno neumestna in zaviralna.

Eno vaših del se imenuje Tujci-izbranosti-tujci. Kaj povezujete s pojmom tujine?

Geografsko gledano sem vsak mesec dostikrat tujec, in sicer, ko prevozim katerokoli (državno) mejo. Ne počutim se pa kot takega, tudi tam ne, kamor grem. Res, prav iščem nove izzive, tisto drugo, ali pa tuje, mi prav paše vse tisto še tako tuje v tujini …! Pravzaprav mi je tujina povsem tuja, ker je ni (je tudi ne občutim v glavi).

Vaše umetnine pogosto naslovite kar večjezično. Kaj vam pomeni večjezičnost?

Odkar pomnim, sem dajal svojim delom vedno dvojezične naslove ob njih na stenah ali na tleh.

V zadnjih 25 letih, ko sem spoznal (sedaj že pokojnega) mecena Renata Valentija v severnoitaljanskem Trentu, sem iz moje notranje nuje še pristavil italijanščino na naslovih svojih razstavljenih del, tako v javnih razstaviščih kot v galerijah, muzejih itd. Tudi angleščina se je nepogrešljivo »pritihotapila« v moj spored.

Vedno sem storil to, kar mi je bilo blizu. Storil sem to zase. Vse pa naj ne bi služilo vsem. V umetnosti naj bi se povedalo vse. To je umetnost. Vse je dobrodošlo. Umetnost je prevod vsega v nas samih. Nisem omagal, še več sem dodajal in se izboljšal.

S čim se trenutno najbolj bavite? Kakšne teme, problematike, objekte itd. vas aktualno najbolj zanimajo? Kako se je vaš stil skozi leta razvil? Kakšna je bila vaša pot kot umetnik?

Veste, če govorim o »stilu«, potem mislim na pravilno izpustitev stvari od nebistvenih.

Zelo sem hvaležen, da mi je življenje toliko ponudilo. Postavil sem si visoke cilje, ki so me spodbujali, da sem storil še več in z veseljem delal na novih možnostih uresničitev na mojem umetniškem parketu. Pa še to: srečal sem predvsem dobre ljudi, prijatelje, zbiralce, investitorje in mecene v pravem času na pravem mestu!

Kaj je bila največja ovira, ki ste jo premostili kot umetnik?

Ne spomnim se kakih ovir v svojem kreativnem življenju. V začetku sta me moja starša, mama Romana in oče Franz, podpirala z najboljšimi možnimi nasveti in kontakti ob študiju na ljubljanski Akademiji, kasneje so to funkcijo prevzeli prej omenjene osebe na pravem mestu … Tudi vsa regija tukaj je bila vedno dobra do mene. Živeti tukaj v vasici Podjuni je darilo. Tu je vse tako svetlo, zdravo, sončno … Res ne bi mogel našteti pravih ovir.

Kako lahko umetnost spremeni svet?

Umetnost je močnejša od orožja! Ampak, kdo bo sprožil petelina …? To je vse.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of