Prvič ste bili izvoljeni leta 2009 …

Točno pred desetimi leti, 15. marca 2009 sem v drugem krogu volitev s petnajstimi glasovi prednosti bil izvoljen za župana. Tedaj je to bila velika senzacija. Potrjen sem bil leta 2015. Kapelško Enotno listo sta leta 1973 ustanovila moj oče in Lado Hajnžič. Do leta 1991 je lista imela dva mandata. Oče je rekel, da v Kapli nič več možno, saj so socialdemokrati tako močni, in sem jaz prevzel. Že 1991 smo dobili tri mandate in sem bil takoj izvoljen v občinsko predstojništvo. 1997 smo mandate podvojili in za en glas ni padla absolutna večina SPÖ, leta 2003 smo spet izgubili, saj smo preveč napadali Hallerja in padli na pet mandatov. 2009 sem si že mislil, da bo spet Haller kandidiral. Potem so postavili novega kandidata in smo še enkrat poskusili. Izgubili smo še en mandat. Jaz pa sem šel v drugi krog županskih volitev. V prvem krogu smo bili 186 glasov zadaj, v drugem pa 15 spredaj.

Pravijo, da ste pri zadnjih volitvah obiskali vsakega občana osebno …

Res je, 2015 sem vsakega občana obiskal enkrat, rebrške pa dvakrat. Obiskal sem tudi kandidate na drugih listah. 

Naslednje volitve za občinski svet in župana so na Koroškem predvidene leta 2021. Nameravate nastopiti še tretjič? 

Že zdaj se pripravljam na naslednje volitve, saj je po volitvah spet pred volitvami. Tako dolgo, kakor bom imel veselje in me ljudje potrdijo, je to prava pot. Rad sem župan in imam še nekaj ciljev. 

To so .. 

Skozi vetrolom smo imeli ogromno škodo na naši infrastrukturi, pri občinskih cestah in hudournikih. Treba je investirati približno osem do devet milijonov evrov. Že nujne sanacije so nas stale 300.000 evrov. Pogajamo se z deželo in državo, saj sami tega ne zmoremo. Treba je prepričati deželne politike pri agrarnem in občinskem oddelku, da dobimo dodaten denar, da bomo v naslednjih šestih ali sedmih letih lahko škodo popravili. Tudi Kelag bo morala še ogromno investirati. S telefonijo ne izgleda boljše. Kmalu naj bi tudi dobili optično omrežje. Bojim se, da bo brez dotacij in tujega financiranja zmanjkalo denarja za ta namen. To so izzivi, ki jih imamo, in zato hočem delati naprej. Po vremenskih katastrofah bi bilo napačno reči, zdaj imam dosti, saj ni denarja. Zame je to izziv, četudi ni denarja, skušati le narediti nekaj. Morda pa nam uspe in potem vidiš, da si spet nekaj premaknil. 

Železna Kapla velja kot inovativna občina …

Kar se tiče energetskega sektorja smo ena najbolj inovativnih občin na Koroškem. Na  Koroškem je šest občin s petimi e-ji v programu »e5« za učinkovito in okolju prijazno energetsko politiko. Železna Kapla pa je že nekaj let najbolj učinkovita. V kraju je 90 odstotkov gospodinjstev priključenih na ogrevanje z lesnimi sekanci. Imamo najboljši zrak, saj skoraj noben dimnik ne deluje več. To je važno, saj nosimo naziv zdravilišče in klimatsko zdravilišče. 

Kaj pa gospodarstvo v Železni Kapli?

Zdravilišče je največji delodajalec v občini.  To pomeni 100 delovnih mest in nastanitev za 250 gostov. Skupina Vivea bo v naslednjem letu investirala 18 milijonov evrov v pregradnjo hotela.  Gosti zdravilišča so pomembni tudi za naša podjetja na trgu, za peka, kavarne, gostilne in za trgovine male obrti. Kraj tako živi. Važen pa je tudi dom za ostarele s 25 delovnimi mesti in 70 stanovalci. Smo turistično uspešna občina in imamo veliko potenciala. V primerjavi z drugimi občinami imamo močno infrastrukturo kot npr. Obirske jame, teniško dvorano, odprto kopališče, dve trgovini, zobozdravnika in tri praktične zdravnike. Zato tudi skušamo privabiti mlade, da bi zgradili hišo ali pa vzeli stanovanja, ki so zelo poceni in bila ravnokar modernizirana. 

Število prebivalcev nazaduje …

Imamo veliko starih ljudi in število počasi nazaduje. Razvoj smo upočasnili in smo že nekaj časa nad 2.300 prebivalci. Z begunci smo število začasno celo dvignili na 2450. Čeprav je tedaj bil čas volitev, sem kljub temu, da sem se zavzel za nastanitev beguncev, zmagal. Ljudje ti zaupajo, če znaš argumentirati. V Železni Kapli smo profitirali od beguncev, saj smo dobili letno 70.000 evrov več s strani države.

Kaj pa sodelovanje v občinskem svetu?

Morda ni uspelo, da bi se še bolj povezali z ostalimi frakcijami v občinskem svetu in tako še boljše delali. V naslednjih letih bom skušal, da bomo več govorili, imeli več skupnih projektov in več skupnih vlog. Včasih nastane na zunaj slika, da se ne razumemo in delamo nasproti, kar pa ni tako. V vlogi opozicije bi tudi tako delal, kot to dela  naša SPÖ, to je nekaj normalnega. V finalu sem tisti, ki to zna poglihati, ker nikoli nisem osebno užaljen ali jezen. Kakor dolgo bo to možno, bom delal politiko. Če se bom enkrat jezil in bom na koga jezen, bom nehal.                       

Je to neke vrste vaš recept za uspeh?

Vsakdo kdaj prehitro ali narobe reagira in potem mu je žal. Če znaš, da nikoli nisi užaljen in jezen, si na pravi poti. Ljudje so vsi dobri, imajo pa včasih kak slab dan.

Kaj pa ekipa na občinskem uradu …

Imam zelo dobro ekipo. Kot župan z dobrimi ljudi lažje delaš. Medsebojni odnosi so odlični in sem zelo ponosen na svoj tim.

Znani ste tudi kot lovec …

Od mladih nog sem z veseljem lovec in imam do lovstva malo drugačen pristop kot masa v tem času. Borim se za to, da ima žival pri nas  življenjski prostor. Ni samo žival kriva, če dela škodo, so tudi gozdarji, ki so nasadili monokulture. Že dvajset let krmim 40 komadov jelenjadi. Vsako jutro je to moje prvo delo. Živali ne streljam rad. Rad jih pa slikam, gojim in se veselim na trofejo. V teh segmentih se vedno borim za divjad in za lovstvo. 

Prva pot vas vsak dan pelje k divjadi, kam pa druga?

Pri krmljenju se pošteno spotim, nato se oprham in se nato vsak dan peljem na občino. 

Živite od gozdarstva …

Živim od gozda in zato mi je gozd tako važen. Najbolje se počutim, ko grem v gozd in napravi štiri, pet ali več kubikov lesa. To je moj dohodek in me zelo veseli. 

Niste samo na občinski ravni funkcionar?

Od 2001 sedim v kmetijski zbornici. Tako uspešni kot danes nikoli nismo bili. Toliko konfliktov med kmeti in funkcionarji tudi še nismo imeli. To ima tudi svojo prednost, saj postaneš močnejši, ko veliko diskutiraš. Potrebuješ pa tajništvo, ki bi nas servisiralo. Kot funkcionar lahko veliko zunaj narediš. Rabiš pa osebo za tiskovne izjave in podobno.  Sem mnenja, da smo najboljši v zbornici, saj smo tudi strokovno dobri in nas zelo spoštujejo.

Tudi v študentskih organizacijah in KDZ sem bil aktiven. Že zmeraj sem se zanimal za politiko in bil pri vseh demonstracijah zraven. Višek je bil, ko sem se 2006 privezal na krajevno tablo. Tedaj so rekli, da  sem ekstremist in da nikoli ne bom več česa dosegel v politiki. Po moje sem zato zmagal na volitvah, saj volilci hočejo ljudi, ki si nekaj upajo, znajo samostojno nastopati in imajo linijo. 

Pa manjšinska politika …

Sem zelo kritičen in skeptičen. Mislim, da imamo veliko luknjo na Koroškem. To mirno sožitje je zame mirno spanje in umiranje. Ne zavedamo se, da danes v Kapli od 65 otrok v  vrtcu samo pet od doma zna slovensko. V šolah so vsi prijavljeni k slovenskemu pouku, naučijo se pa zelo malo. Če ne bomo imeli jezika, nas ni. Enostranska integracija v stranke škoduje narodni skupnosti. Če pomislim na Kaplo, je vzdušje bilo zmeraj dobro. Ko pa je šlo za slovenščino in dvojezičnost v javnosti in v občinskem svetu, pa je bila katastrofa. Slovenščina bi danes v javnosti morala biti nekaj normalnega. V Železni Kapli so krajevne table, kažipoti, napisi na šoli in občini dosledno dvojezični. To je stvar župana in nikoli nisem nikogar vprašal. Zakaj bi se v občinskem svetu o tem kregal. To spada k dvojezični občini in je zame jasno. 

V kmetijstvu je veliko izzivov …

V kmetijstvu je veliko izzivov, največji izziv pa je, kako kmete prepričaš, da ostanejo kmetje. Za naše kmete, ki po ujmi obupavajo in mislijo, da nimajo več eksistence, bo treba najti nov pristop in zbuditi mladino, da se morda preusmeri v turizem, ki je edina panoga, ki jo v tem kraju lahko izvajaš poleg kmetijstva in gozdarstva. Zainteresiranim je treba pri tem pomagati in svetovati. Imamo dva ali tri ponudnike, ki so na tem področju dobri. Potrebovali pa bi jih še več, saj tudi zdravilišče rabi dodatno ponudbo. Tudi država bo morala ugotoviti, da so kmetje važni, saj brez njih podeželskega prostora ni več. Sem za to, da polkmetje dobijo temeljni osnovni dohodek, da lahko naprej gospodarijo. V bistvu sem za to, da vsak državljan dobi temeljni osnovni dohodek. Tisti, ki bo zelo priden, bo trikrat toliko zraven zaslužil, en drug bo pa imel manj. Veliko sem o tem diskutiral in ni tako hitro izvedljivo. Možno je, moraš pa veliko stvari opustiti. Tega pa Avstrija ne zna.

V sklopu dneva odprtih vrat je bil predstavljen tudi novi vrtec?

Stari vrtec je bil star več kot 40 let. Proračun novega vrtca je 2 milijona evrov in kaže, da bomo z denarjem shajali. Vrtec je zgrajen po najnovejših energetskih standardih in brez snovi, ki škodujejo okolju in ljudem. To je važno, saj so otroci in mladina naša prihodnost in tam ne smemo varčevati. V vrtcu imamo 65 otrok in povpraševanje je veliko, da moramo včasih komu odpovedati. Novi vrtec bo začel delovati 2. septembra.