Kako je nastal prvi slovenski dvojezični vrtec Dunaja? Kaj so bili ovire, ki jih je bilo treba premagati?

Slovenski dvojezični vrtec je nastal lansko leto septembra in sicer v okviru dunajskega privatnega vrtca »Schmetterling«. Sprva je bila ideja usmerjena v ustanovitev lastnega vrtca, vendar pa bi to trajalo predolgo, mi pa smo si želeli slovenskim otrokom na Dunaju čimprej ponuditi možnost slovenskega bilingvalnega sistema. Zato smo pričeli iskati možnost, da bi svoj program sprva izvajali znotraj enega izmed obstoječih dunajskih vrtcev. Na Dunaju je v glavnem zelo težko najti prosta mesta v vrtcih, mi pa smo pri iskanju prostora imeli srečo, saj nam je direktor vrtca »Schmetterling«, Christoph Dorn, ponudil devet prostih mest za slovensko skupino. To ponudbo smo hitro sprejeli in ustanovili društvo Slovenski dvojezični vrtec ter za to dejavnost tudi pridobili dovoljenje avstrijskih izobraževalnih organov (MA 10). Najprej smo se bali, da ne bomo uspeli zapolniti vseh mest, vendar se je na informativnem dnevu za slovenski dvojezični vrtec na Dunaju izkazalo, da se za prosta mesta zanima več kot 20 slovenskih družin. Ponujena mesta so tako bila zapolnjena v manj kot enem tednu, do današnjega dne pa se je na čakalnem seznamu znašlo že več kot 20 novih družin, ki bi svoje otroke želele vpisati v slovensko skupino. 

Slovenski dvojezični vrtec trenutno deluje kot integrirana skupina slovenskih otrok v vrtcu »Schmetterling«. Kakšen je pedagoški program? 

Prva skupina devetih slovenskih otrok že veselo obiskuje svoj vrtec, v katerem lahko z eno izmed vzgojiteljic govorijo svoj materni jezik, torej slovenščino. Pet otrok je trenutno vključenih v drugo starostno obdobje, štirje otroci pa v prvo starostno obdobje (1-3 let). Slovenska vzgojiteljica vsak dan pripravi kakšno ustvarjalno ali poučno delavnico, v sklopu katere je ohranjanje materinščine zabavno in polno novih spoznanj. Slovenska vzgojiteljica je prisotna 4 ure dnevno v dopoldanskem času, slovenski program pa se ponavadi prične še pred zajtrkom. Istočasno je skupina tekom dneva vključena v nemško govoreče okolje, kjer s sovrstniki in drugimi vzgojiteljicami pridobiva in ohranja  nemški ter angleški jezik. 

Vrtec deluje z elementi Montessori pedagogike v kombinaciji z drugimi sodobnimi pristopi na področju predšolske vzgoje. Kaj je posebnega na pedagogiki po Mariji Montessori? Kako poteka vsakdanje? 

Vrtec »Schmetterling« je bil v prejšnjih letih licenciran Montessori vrtec, zato v naši skupini ohranjamo in uveljavljamo, poleg dunajskega predšolskega izobraževalnega kurikuluma, tudi elemente pedagogike Montessori. Pri pedagogiki Montessori je poudarek na razvijanju samostojnosti pri otrocih (pomagaj mi, da naredim sam). Otrokom ustvarimo varno, spodbudno okolje, v katerem se lahko nato optimalno in celostno razvijejo, v svojem lastnem ritmu in načinu. Otroci samostojno raziskujejo, izvajajo naravoslovne eksperimente, uporabljajo materiale za matematiko, za jezik, za naravoslovje … Sedaj je čas pomladi, rasti, zato izvajamo poučne aktivnosti na področju biologije. Otroci spoznavajo razliko med živo in neživo naravo, zakaj je rastlina/ žival živa stvar, otroci posejejo semena zelišč in rastlin v lončke. Opazujejo kalitev in rast fižola, iz Montessori kart sestavljajo razvojni cikel metulja ali čebelice … Po zajtrku je jutranji krog, takrat so slovenski otroci vključeni v nemški program in nato sledi prosta igra v igralnici oziroma na igrišču. V fazi koncentracije pred kosilom se naša skupinica zopet združi in takrat izvajamo razne igre, gibalne igre ali pa s pomočjo lupe raziskujemo živalice na igrišču. V času kosila slovenska asistentka sedi skupaj s slovensko skupino, otroci pa pri mizi spoznavajo vljudnostne besede in imena novih živil.

Koliko otrok je trenutno v skupini in kako veliko je zanimanje za vrtec?

Trenutno je zapolnjenih vseh devet mest, ki smo jih lahko pridobili za slovenske otroke in tako ostaja tudi za prihodnje leto, saj bodo otroci, ki so letos že bili vključeni, svojo udeležbo v vrtcu tudi nadaljevali. Kljub temu smo v začetku tega meseca odprli možnost vpisa na čakalni seznam, na katerem je trenutno že deset družin, ki čakajo na morebitno sprostitev oziroma pridobitev prostega mesta v našem programu. Ker smo vezani na prosta mesta gostiteljskega vrtca, na število nimamo velikega vpliva. Dodatno se borimo še z zagotavljanjem finančnih sredstev, ki omogočajo delovanje trenutnega programa. Poleg sredstev iščemo tudi prostore in načine, da bi na vsak način na Dunaju lahko zagotovili več prostih mest.  

Zakaj je pomembno, da je materni jezik (slovenščina) prisoten v predšolski starosti?

Mnoge raziskave so že potrdile, da otrok svoje temelje za materni jezik najbolj gradi v času do 3. leta starosti, med 3. in 6. pa je najbolj dojemljiv za srkanje novih jezikov oziroma za oblikovanje dvo- ali večjezične baze. Prav tako je prav ta predšolski čas pomemben z vidika sprejemanja kulture in oblikovanja lastne identitete v smislu maternega jezika. Tega se v našem društvu in iniciativi za slovenski vrtec na Dunaju zelo dobro zavedamo, zato so vsa naša prizadevanja usmerjena v ustvarjanje okolja, kjer bi slovenski otroci lahko skozi svoj običajni vsakdan ohranjali in pridobivali veščine v slovenskem jeziku, enakovredno k svojemu znanju nemščine. 

Kaj pomeni za manjšino, da ima »lastni« vrtec na Dunaju?

Za manjšino je lasten vrtec še veliko bolj pomemben, saj je že sama definicija manjšine omejena na manjše število pripadnikov nekega naroda v drugi državi. Kot že omenjeno, se temelji povezovanja z identiteto države izvora ter materinščine najbolj oblikujejo v predšolski starosti, torej v času vrtca. Že večkrat je bilo ugotovljeno, tudi s strani strokovnjakov, da je prisotnost maternega jezika zgolj v sklopu družinskega življenja premalo, še posebej zato, ker otroci večino dneva in skoraj vsak dan tako preživijo v izobraževalnih ustanovah, kjer se prioritetno govori jezik države teh ustanov. Pred nedavnim je prof. Wakounig na seminarju Slovenskost je naše bogastvo izpostavil tudi dejstvo, da otroci jezik najbolj črpajo prav v času igre in druženja s svojimi sovrstniki in ne toliko od svojih staršev. Z vsemi temi dejstvi v mislih, je zato izrednega pomena, da se tudi v slovenski skupnosti na Dunaju potrudimo podpreti zgodbo o slovenskem dvojezičnem vrtcu.

Kaj so izzivi vrtca?

Ker gostujemo v privatnem avstrijskem vrtcu, so stroški visoki, prav tako pa smo omejeni v avtonomiji pri odločanju o prostih mestih. Naš proračun je trenutno zelo majhen, saj so stroški visoki, viri prihodkov pa redki. Nekaj sredstev za delovanje društva nam je zagotovil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, vendar je za izvajanje kakovostnega in dostopnega programa slovenskega dvojezičnega vrtca potrebno veliko več.

Trenutno večino stroškov krijemo  iz sponzorskih in donatorskih sredstev, vendar pa to ni dolgoročna rešitev za obstoj našega dvojezičnega vrtca na Dunaju. Želimo si, da bi lahko zagotovili mesto vsem slovenskim družinam, ki se zanimajo za vpis v naš vrtec. Vrtec »Schmetterling« ima večino svojih mest za naslednje šolsko leto že zasedenih, zato poskušamo pridobiti nove prostore, mogoče tudi v kakšni slovenski stavbi na Dunaju. Lasten prostor bi pomenil tudi lastno avtonomijo, lastno ureditev ter bistveno več prostih mest za slovenske otroke na Dunaju. Trenutno smo odprti za vsakršno pomoč oziroma predlog, ki bi pripeljala do rešitve glavnega izziva, namreč, kako zagotoviti mesta za čim več slovenskih otrok na Dunaju.