Doma Pogovor Slovenski pouk od šole do mature

Slovenski pouk od šole do mature

30
0

Pogovor z izobraževalnim direktorjem Robertom Klinglmairom

Odslej je na vrhu šolske uprave izobraževalni direktor in ne več predsednik deželnega šolskega sveta. Direktor je postal Robert Klinglmair. Kako gleda na dvojezično šolstvo?

 

 

Kaj pomeni reorganizacija šolske uprave oz. uvedba izobraževalnega direktorja za manjšinskošolski oddelek, ki je doslej deloval v okviru deželnega šolskega sveta?
Robert Klinglmair: Kot je bilo že doslej zakonsko predpisano, bo manj-šinsko šolstvo delovalo tudi v okviru izobraževalne direkcije kot samostojen in prepoznaven oddelek.

Prihajate iz Zgornje Avstrije. Kako dobro poznate v podrobnostih manjšinsko šolstvo na Koroškem?
V sklopu s svojo dejavnostjo na novem delovnem področju sem se med drugim intenzivno ukvarjal z manjšinskim šolstvom. Ogledal sem si v podrobnosti manjšinskošolska zakonska določila ter razvoj glede prijav k dvojezičnemu pouku. Pri tem se je izkazalo, da so številke glede prijav k dvojezičnemu pouku konstantne, čeprav skupno število šolarjev nazaduje, kar pomeni, da narašča tudi relativni pomen manjšinskega šolstva. Nenazadnje pa predstavlja večjezičnost relativno veličino ne samo zaradi zakonskih določil, temveč predvsem tudi ob dejstvu, da se Koroška nahaja na stičišču treh jezikov in kultur.

Ste pri »študiju« obstoječega manjšinskega šolstva odkrili tudi šibkosti?
Vsekakor sem pri svojih analizah opazil, da so pri vstopu v šolo jezikovni pogoji šolarjev vsebolj heterogeni. Za dosego trajne jezikovne kompetence je važno večletno in neprekinjeno osvajanje večjezičnosti. Trenutno je tako, da ta po zaključku ljudske šole pojema. Prav tako je pomembno, da se učno osebje ustrezno izobražuje že od elementarne pedagogike naprej.

Katere cilje ste si kot izobraževalni direktor postavili glede manjšinskega šolstva? Lahko pričakujemo nove pobude?
Za pridobivanje slovenščine je pomembno, da se zagotovi neprekinjeno jezikovno izobraževanje, od otroškega vrtca pa do mature. Za to je treba na Koroškem še krepiti zavest o dodatni vrednosti dvo- in večjezičnosti. Manjšinskošolski zakon je začel veljati pred natančno 60 leti. S posebno potujočo razstavo hočemo posredovati učenkam in učencem ter študirajočim in širšemu prebivalstvu temeljno znanje o v Avstriji živečih narodnih skupnostih ter njihovih izobraževalnih sistemih. Potujočo razstavo bomo predstavili 19. marca 2019 v izobraževalni direkciji. Nadalje hočemo okrepiti kooperacijo med dvojezičnimi otroškimi vrtci in ljudskimi šolami. Elementarno pedagoško osebje in učiteljstvo naj skupno izdela koncepte, ki zagotovijo neprekinjeno dvojezično izobraževanje. Poleg tega je treba investirati v izobraževanje in nadaljnje izobraževanje učiteljstva ter elementarnega pedagoškega osebja.

Obstajajo načrti, da se evaluira pouk slovenščine v dvojezičnih šolah?
Od januarja naprej se dela (ob podpori ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje) na posebnem projektu z namenom, da se izdela in razvije instrumentarij za neformalno ugotovitev jezikovnega znanja na prvi stopnji dvojezičnega pouka. Ta instrumentarij se bo nato uporabljal v dvojezičnih ljudskih šolah in bo gotovo dobra podlaga za nadaljnje razvijanje kakovostnega pouka.

Politično kočljivo je vprašanje ravnateljev na dvojezičnih šolah. Ste za zakonsko določilo, po katerem morajo biti ravnatelji dvojezičnih šol dvojezično kvalificirani? Zakonska določila na zvezni ravni glede manjšinskega šolstva so jasna in jih na Koroškem uresničujemo. Ravno izzivi, ki sledijo iz šolske avtonomije, pomenijo za šole na veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona, da so temu ustrezno kvalificirane. Osebno imam do te tematike zelo pragmatičen pristop.

Kaj pomeni to konkretno?
Ta tematika je zame zelo važna in hočem nanjo opozarjati. Končna odločitev pa je pri politikih. Izobraževalna politika je zelo senzibilna zadeva.

Kako se hočete izogniti polju napetosti med politiko ter stvarnim pristopom?
Dobro se zavedam polja napetosti med politiko in stvarnim pristopom. Prizadevam pa si za izobraževalno delo na evidenčni osnovi ter ne na osnovi politike v interesu klientele, temveč v interesu naših otrok. Enako velja to za moje delo v odnosu med zvezno in deželno vlado.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of