Od 2018 naprej si v timu tre­nerjev SAK in treniraš z U11 eno najbolj talentiranih ekip SAK. Kaj te je motiviralo, da si se vrnil v klub? 

Marijan Smid: Dolgo sem premišljal, v kakšni vlogi bi se vrnil v matični klub SAK in mu vrnil vse, kar sem lepega doživel v svoji karieri. Odločil sem se, da se vključim v delo z mladino in sem zdaj srečen, da sem se tako odločil. 

Za SAK si igral pod trenerjem Ramšakom celo v 2. ligi. Kaj razlikuje SAK od drugih klubov? 

SAK ni klub, kot so to drugi. SAK je športno-politična institucija, cela narodna skupnost se s klubom identificira, SAK je veleposlanik naše narodne skupnosti na športnem področju. Vsi se veselijo in tudi žalujejo z njim. 

Tudi enojezični igralci obdržijo SAK po koncu svoje kariere v nekem legendnem statusu, vsakemu je bil čas pri SAK višek kariere. Zadnja leta je mogoče malo manj hrupa okoli SAK, vloga kluba pa je ostala ista.

Tvoj oče Franci je bil predsednik SAK v času ortstafelsturma (1976-79). Koliko sakovskega si od njega podedoval? 

Od njega in moje mame sem dobil 120 % sakovskega duha. Ko sem bil še majhen, sem prisluškoval, kako se je moj oče pogovarjal z Matevžem Wieserjem ali Jančijem Hribarjem o vsakodnevni diskriminaciji SAK. To je tudi v meni utrdilo duh upora in volje, se boriti za SAK in za narodno skupnost.

Če primerjaš SAK pred 30 leti in danes. Kaj je drugače?

V časih, ko smo npr. s trenerjem Ramšakom ali Jogodičem hiteli od uspeha do uspeha in smo igrali pred polnimi tribunami in je bilo tudi od sponzorjev dovolj denarja, je bilo lahko biti Sakovc. Danes ima SAK sicer boljše osnovne pogoje, vendar veliko manj denarja in tudi slovenske mladine je manj. To so novi izzivi. Zato pozivam vse igralce, legende kluba, da se bolj vključijo v delo in dajo klubu spet nekaj nazaj, kar so dobivali v letih uspeha in slave. 

Odkar si trener prihajajo v večjem številu veliki talenti drugih klubov k SAK. Kaj je sprožilo to novo navdušenje se vključiti v naraščaj SAK. 

SAK je imel že vedno dobro ime za svojo mladino. Ko sem se vrnil v SAK, smo takoj začeli z dvema projektoma, dva bomo izvedli vigredi. To se govori tudi med starši in mladino. Pri delu nam pomaga kuratorij SAK z dr. Ramšakom, kar daje trenerjem dodatne energije. Vse skušamo delati profesionalno, to privabi seveda tudi največje talente. 

Kaj je tvoj cilj po prvem letu?

Da bo SAK jasna številka ENA v Celovcu in na dvojezičnem ozemlju. To smo sicer po mojem vedno bili, toda v prihodnje se športno želimo še bolj jasno razlikovati od konkurence in delati še bolj strokovno. Narodno in  jezikovno smo itak edinstveni. Zato bomo šli ojačeno v dvojezične šole in otroške vrtce.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of