Leta 1951 sem kot 24-letni mladenič opravil mojstrski izpit in bil v svoji generaciji najmlajši tesarski mojster. Aprila 1953 sem se spontano odločil, da postanem samostojen podjetnik. Kot delavec pri celovškem podjetju Lerchbaumer sem namreč videl, da podjetje nima prihodnosti.
Franc Gasser star.

To je bil začetek zgodbe uspešnice, ki jo je pisal Franc Gasser star., podjetnik, ki šteje med najuspešnejše gospodarstvenike ne samo v svoji ožji bilčovški domovini, temveč tudi daleč preko njenih meja. Podjetnik, ki je začel na lastnem domu pri Rigelnjaku v Kajzazah s petimi sodelavci, pri tem pa so mu bili še posebej v oporo bratje Rupi, Blaž in na žalost že pokojni Hanzi. Podjetnik, ki je začel delati z navadnim ročnim orodjem, brez strojev, in je lahko prvi električni stroj, cirkularko oz. krožno žago, kupil šele leta 1955, ko so v Bilčovsu dobili električni tok. Danes zaposluje tesarsko podjetje Gasser okoli 40, v glavni sezoni pa celo nad 50 sodelavcev in je največji delodajalec v bilčovški občini – Franček, sin Franca Gasserja, ki je leta 1979 postal s 23 leti najmlajši tesarski mojster v Avstriji, podobno kakor pred 28 leti njegov oče, in je svojega očeta nasledil leta 1991, pa uspešno nadaljuje njegovo življenjsko delo. Pri tem mu je v veliko oporo žena Ingrid, katere zasluga je vrt skulptur, ki krasi areal Gasserjevega tesarskega podjetja, poleg tega pa je pristojna za promocijo. In tudi vnuk Fabian uspešno nadaljuje življenjsko delo svojega dedija, saj je bil mdr. bistveno soudeležen, ko je šlo za posodobitev upravnega poslopja, tako da je danes upravljanje podjetja Gasser, od načrtovanja pa do pripravljanja delovnih postopkov, na najsodobnejši ravni.

Ko sem bil sredi 80. let prejšnjega stoletja na Bavarskem, sem dobil nasvet, da se moram specializirati. Potem sem prodal žago in se posvetil samo še tesarstvu.

Franc Gasser, bilčovška legenda, je znal svoje podjetje uspešno razvijati, ker so naročniki od vsega začetka videli, da deluje kakovostno, pošteno in zanesljivo. Pa ne samo to: bil je pravočasno inovativen, ker je znal razvoj v svoji stroki dobro ocenjevati. Bil je daljnoviden, pri tem pa mu je bil v veliko spodbudo sin Franček. Tako se je pravočasno specializiral, predvsem pa je podjetje Gasser kot prvo na Koroškem spoznalo pomen računalniške tehnologije v tesarstvu.
Franc Gasser pa ni bil samo daljnoviden strokovnjak, ki je znal izvesti najzahtevnejša dela, kot npr. obnovo čebulastega stolpa radiške cerkve, ko je v 60. letih
prejšnjega stoletja postala žrtev požara. Franc Gasser je bil tudi podjetnik z izrazitim socialnim čutom. Pa ne samo kot podjetnik: naravnost legendarna sta njegov čut za potrebe domače skupnosti ter njegova velikodušnost. Več kot 35 let je kot predstavnik SPÖ, mdr. kot podžupan, merodajno sooblikoval bil-čovško občinsko in stanovsko politiko. Ko je leta 1954 bil prvič izvoljen v bilčovški občinski svet, je bil Bilčovs ena najrevnejših občin na Koroškem. Niso imeli električnega toka, nobene infrastrukture, niti lastne občinske hiše niso imeli. Medtem se je Bilčovs razvil v občino z visoko življenjsko kakovostjo – Franc Gasser pa ima za to izredne zasluge. Pri tem se je pravzaprav njegova občinskopolitična kariera začela precej viharno. Ali kot je pred 25 leti, ob svoji 65-letnici, sam pripovedoval v pogovoru z Našim tednikom:

Za občinske volitve leta 1954 so me dali na listo SPÖ, moj oče pa je bil na slovenski listi. Ker pa smo želeli, da bi slovenska lista dobila župana, oče ni kandidiral za Slovence, jaz pa sem od liste SPÖ šel – tedaj je bilo to možno – na listo slovenske stranke. Reakcija Kleine Zeitung je bila: »Die Sendlinge des Ostens haben das unter sich ausgemacht« (»odposlanci vzhoda so se med sabo dogovorili«). Temu primeren je bil poraz – za socialiste. ÖVP je dobila absolutno večino (pet mandatov), slovenska stranka je napredovala s treh mandatov na štiri, medtem ko je SPÖ nazadovala s štirih na enega. V očeh SPÖ sem bil kriv vsega tega jaz, tako da so me skoraj izključili iz stranke.

In še bi lahko pripovedoval o svojih zanimivih doživljajih, ki jih je imel v svojem dolgem življenju. Današnji petek, 17. februar, pa je za Franca Gasserja še posebej prazničen dan: prelistal je 90. list svoje bogate in zanimive življenjske knjige, in to v nepopisni vitalnosti. Tako se še vedno vozi z avtomobilom, se še vedno redno dvakrat tedensko srečava s svojimi prijatelji v kavarni pri Mili (prej Kosta), v četrtek, 2. marca, pa sta mu ZSO in SPZ podelila Rizzijevo nagrado.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of