Odborniki SGZ z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petro Česnikom in predsednico odbora DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak

Slovenska gospodarska zveza se je v 30 letih delovanja uveljavila kot pomemben povezovalni člen v alpsko jadranskem prostoru, o čemer je pričala tudi udeležba številnih uglednih osebnosti na jubilejnem slavju.

Celovec Polna prireditvena dvorana tehnološkega parka Lakeside in dolg seznam slavnostnih govornikov, ki so prišli čestitat in podkrepit pomen organizacije, sta zaznamovala slavje ob 30-letnici Slovenske gospodarske zveze ta torek v Celovcu. Zanos in optimizem, ki so ga imeli ustanovitelji, sta bila temelja, na katerih se je organizacija razvila v pomembno povezovalno ustanovo v alpsko jadranskem prostoru, je v svojih pozdravnih besedah dejal predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Še posebej v zadnjem desetletju pa je zveza dodatno razširila in utrdila delovanje s številnimi čezmejnimi srečanji, podpisi sporazumov o sodelovanju z drugimi gospodarskimi subjekti ter zagonom delovanje podmladka v SGZmladini. Danes organizacija šteje 370 članov v celotnem alpsko jadranskem prostoru. »Delo SGZ temelji na spoštovanju jezikovne in kulturne raznolikosti v naši skupni regiji,« je poudaril Wakounig in dodal da je uspelo »neštetim podjetnikom« pomagati pri vstopu na nove trge, kar velja tako za mala in srednje velika podjetja kakor za velike koncerne. SGZ pa je že deseto leto tudi Slovenski poslovni klub za Avstrijo in s tem dodatno utrjuje meddržavne gospodarske vezi. Pomembno vlogo leta 1988 ustanovljene SGZ je podčrtal tudi deželni glavar Peter Kaiser in jasno dejal, da so prednosti čezmejnega sodelovanja »povsod vidne.« Spomnil je, da »na srečo živimo v času, ko se znanje jezikov razume kot prednost,« in napovedal, da bo dal predlog za vključitev Slovenije v povezavo Euregio, v kateri sedaj sodelujejo dežele Koroška, Furlanija-Julijska krajina in Veneto.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik je opozoril, da je 30-letnica SGZ »častitljiv jubilej, na katerega mora narodna skupnost biti ponosna.« Ocenil je, da je sedanje čezmejno sodelovanje dobro, da bi ga pa lahko bilo še več. »Meja je le nebo,« je po angleško pripomnil minister, ki je svoje poklicno življenje preživel v Avstraliji.

Za koroškega deželnega svetnika za gospodarstvo Ulricha Zafoschniga »mora organizacija, ki deluje že 30 let, jasno da biti uspešna.« Zagotovil je, da se bo zavzemal za krepitev vezi v alpsko jadranskem prostoru in se pri tem oprl na SGZ.

V imenu SGZmladine je spregovoril njen vodja Matej Čertov in med dosežki med drugim omenil vsakoletno izvedbo mednarodno priznanih konferenc TedX, ki jih je usepelo pripeljati na Koroško.

Na okrogli mizi o gospodarskih vrašanjih je predsednik Koroške gospodarske zbornice Jšrgen Mandl poudaril, da Koroška kot »klasična izvozna dežela« letno izvozi v Slovenijo za 350 milijonov evrov blaga in da je že zaradi tega odvisna od dobrih odnosov. Glede razveljavitve avstrijske protidampinške zakonodaje, ki jo je v torek razglasilo Sodišče Evropske unije, je podprednik SGZ Feliks Wieser menil, da je sodba »velik korak za Evropo, ker je sodelovanje ključnega pomena.« Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je opozorila na velik pomen SGZ pri ureditve čezmejnih vprašanj. »Če nam zmanjka sape, vemo, na koga naj se obrnemo.« Poslovodkinja splošne bolnišnice v Špitalu ob Dravi Andrea Samonigg-Mahrer je spregovorila o izkušnjah s čezmejnim sodelovanjem v zdravstvu, v katerem med drugim pomemben del osebja prihaja iz Slovenije, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič pa je naglasil, da brez znanja jezikov ni čezmejnega sodelovanja. »Na Koroškem ste to rešili s štirijezično šolo, na Tržaškem in Goriškem pa prav to manjka.«

Na slavju ob 30-letnici delovanja je SGZ podelila tudi priznanja, imenovana Korotan award, svojim zaslužnim članom, in sicer bil-čovškemu tesarskemu podjetju Gasser za tesarstvo in predelavo lesa ter povezovanje kulture in gospodarstva, podjetju Rutar Group za mednarodno trgovino in razvoj regije Alpe Jadran, podjetju Urbas za razvoj ekološke tehnologije in elektrarn na biomaso in ustanovitelju tovarne filtrov v Šmihelu Franzu Mlinarju za življenjsko delo.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of