Pred sto leti, novembra 1918, je bilo na Dunaju zelo nemirno. 11. novembra je izšla posebna izdaja uradnega dunajskega časopisa WIENER ZEITUNG z zadnjo izjavo cesarja Karla I., v kateri se odpoveduje vodenju državnih poslov in prepušča vodenje države ljudstvu Avstrije. Istočasno je natisnjen tudi sklep nemško- avstrijskega državnega sveta o ustanovitvi Republike Nemška Avstrija.

Dunaj Na ta dogodek in skoraj istočasno oklicanje republike so se spomnili 11. novembra tudi v Slovenskem inštitutu na Dunaju. Del prireditve, ki so jo pripravili skupaj z dunajskim Inštitutom za avstrijske vede, je bil namenjen prikazu avstrijskega filma 3. november 1918, ki so ga posneli leta 1965 po istoimenski drami Franza Theodorja Csokorja, ki je bil po drugi svetovni vojni prvi predsednik avstrijskega PEN – kluba.  Csokor velja za najpomembnejšega avstrijskega dramatika iz časa ekspresionizma.

Leta 1885 na Dunaju rojeni Csokor je prva dela napisal že med prvo svetovno vojno. Ob Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemčiji je leta 1933 na kongresu mednarodnega PEN – kluba v Dubrovniku protestiral proti preganjanju židovskih pisateljev in drugim nedemokratičnim ukrepom v Nemčiji. Tam je zato takoj postal persona non grata. Vse njegove knjige so bile prepovedane.

Na dunajskem Burgtheatru je leta 1937 doživel še velik uspeh z že omenjeno dramo 3. november 1918 o zadnjih dneh avstro – ogrske monarhije, toda že leto za tem je moral ob nemški zasedbi Avstrije zbežati na Poljsko in se potem čez Romunijo prebiti do Hrvaške oziroma na otok Korčulo, ki je bil pod italijansko zasedbo. Leta 1943 se je pred Nemci, ki so ob kapitulaciji Italije zasedli jadranske otoke, umaknil s partizansko ladjo v Južno Italijo, kjer je v Bariju in potem v Neaplju in Rimu delal v britanskem vojaškem propagandnem oddelku in pripravljal oddaje za radijsko postajo BBC. Komaj leta 1946 se je vrnil nazaj v Avstrijo.

Kraj dogajanja v njegovi drami in istoimenskem filmu o koncu prve svetovne vojne 3. november 1918 je zasneženi hotel nekje v Karavankah, ki so ga preuredili v okrevališče za ranjene avstroogrske oficirje in vojake. Hotel je že tri tedne zaradi zapadlega snega in snežnih metežev popolnoma odrezan od sveta, pretrgane so tudi vse telefonske zveze. Oficirji in vojaki zato ne vedo, da se je svetovna vojna pravkar končala. 3. novembra 1918 ob treh popoldne je namreč Avstro – Ogrska podpisala v vili Giusti na jugozahodnem obrobju Padove brezpogojno kapitulacijo.

V vojaškem okrevališču v Karavankah je zbrana pisana druščina oficirjev iz vseh pokrajin in narodov velike države, Madžar, Čeh, Poljak, Italijan, Slovenec, koroški Nemec in židovski vojaški zdravnik dr. Grün. Šele ko se skozi sneg do hotela prebije neki nekdanji pripadnik avstro – ogrske vojne mornarice, ki je iz Pule na poti domov, in jim pove, da je nekdanje cesarstvo v sesulu, se jim odpro oči.

Cesarju in monarhiji zvesti komandant, polkovnik Radosin, se ustreli. Vse življenje je verjel v nadnacionalno univerzalno idejo cesarstva, v kateri je složno združenih veliko posameznih domovin in njihovih narodov in ljudstev. Nekdanja nadregionalna povezanost med oficirji se na mah ohladi. Vsakdo želi priti čim prej domov v na novo nastale narodne države.    

O drami 3. november 1918 in njenem avtorju Franzu Theodorju Csokorju je na isti prireditvi spregovoril pisec tega sestavka, ki je Csokorja še osebno poznal. Predavatelj je opozoril tudi na številne »slovenske« scene v drami. Slovenski  Infanterist Josip, ki je kuhar v vojaškem okrevališču in istočasno tudi strežnik slovenskega nadporočnika – ta je v privatnem življenju odvetnik na Kranjskem -,  razvija  fantastično in romantično mitologijo nekdanje slovanske samostojnosti: »Velikansko kraljestvo je bilo. Od Zimskega morja do Sončnega morja – in vmes v sredini sveti Triglav«. Tudi bolniško sestro Kristino, ki je edina ženska oseba v drami, nagradijo vojaki z lepimi priznanji: »Kot sveži sneg ta sestra. Taka se nam zdijo dekleta s Triglava…«

Csokor nakaže v drami tudi bližnji slovensko – koroški spor zaradi Koroške. Dva nadporočnika, Slovenec in očitno koroški Nemec, sta si hitro v laseh, čeprav sta še dan pred tem kot cesarska vojaka složno sodelovala. Vse to ne obeta nič dobrega. Kmalu bo sledila Druga svetovna vojna.

Neki kritik je ob Csokorjevi drami izrazil misel, da današnja Evropska unija v nekem smislu nadaljuje nadnacionalni princip habsburške monarhije, o katere polomu poroča avtor drama 3. november 1918. Se ji bo posrečilo ustvariti učinkovito enotnost prav na podlagi večjezičnosti in večnarodnosti, kar Avstro – Ogrski in njenim prepirajočim se narodom in politikom ni uspelo?

Zelo zanimivo jubilejno prireditev sta z informativnima nagovoroma zaokrožila direktorja obeh uspešno sodelujočih dunajskih inštitutov Ernst Bruckmüller in Herbert Seher.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of