Letošnja spominska hoja za žrtve nacizma je bila v znamenju 75-letnice obglavljenih žrtev in protesta proti srečanju ustašev.

Celovec »Pred 10 leti je društvo Memorial Kärnten/ Koroška (MKK) vabilo na prvo spominsko hojo od celovškega gradu do deželnega sodišča. V tem desetletju se je ta spominska pobuda uveljavila kot dejavnik, ki je žrtvam nacizma vrnil imena in jih umestil v spomin družbe Koroške in Avstrije ter preko meja,« je minuli petek Franc Wakounig z upravičenim ponosom poudaril v svojih pozdravnih besedah na zbirališču v celovškem gradu (Burg). Franc Wakounig je prevzel vodstvo MKK vigredi 2013, letos pa ga je nasledil Alexander Petritz. Na Wakounigov predlog je društvu MKK uspelo inicirati epohalna projekta v znamenju spominjanja na žrtve zločinskega nacističnega režima: leta 2013 so pred deželnim sodiščem v Celovcu odkrili spominsko stelo z imeni žrtev, ki jih je NS-sodstvo obsodilo na smrt, leta 2014 pa je dežela Koroška na pobudo MKK namestila dvojezično spominsko ploščo v celovškem gradu, kjer je imel gestapo od leta 1938 do 1945 svoj sedež in ki je bil za številne protinacistične upornike mučilnica in kraj groze.

Pomembno povabilo
Toliko bolj pomembna je bila zamisel organizatorjev letošnje spominske hoje, da so kot glavnega govornika na spominski prireditvi v celovškem gradu povabili zgodovinarja Winfrieda R. Gascherja, predstavnika Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora (DÖW). Kratko in jedrnato je obrazložil vlogo gestapa, ki je imel v vsakem primeru prvo in zadnjo besedo. Imel je zadnjo besedo tudi v primeru, ko je obsojenec prestal od sodišča odrejeno zaporno kazen. Zanj to ni pomenilo, da bi bil spet na svobodi, temveč ga je gestapo pod cinično pretvezo »Schutzhaft« (preventivni pripor) vzel spet v »oskrbo«, kar je praviloma pomenilo, da ga je poslal v koncentracijsko taborišče.

Letošnja spominska hoja, ki jo je kompetentno povezovala Mirjam Šlemic, glasbeno pa spremljal ansambel Drava, je bila v znamenju 75-letnice obglavljenih slovenskih žrtev iz Sel, Borovelj in okolice Železne Kaple. Dijakinje in dijaki Dvojezične TAK so pred deželnim sodiščem, kjer je spregovoril tudi predsednik deželnega sodišča Bernd Lutschounig, Sonja Wakounig pa je prebrala pretresljivo Messnerjevo pesem »Na Dunaju je Siva hiša«, položili podobe obglavljenih slovenskih žrtev ter rože. Prav tako pa je bila v znamenju protesta proti srečanju ustašev na libuški gmajni ter zahteve, da ga pristojne oblasti prepovejo.