Josef Wallner, ki se na enem od dunajskih inštitutov ukvarja z gospodarskimi vprašanji, je  kar tri obširne v nemščini napisane knjige posvetil s Slovenci poseljenim nekdanjim habsburškim deželam Štajerski, Kranjski in Goriški, ki se danes nahajajo v samostojni slovenski državi in delno tudi v Italiji.  O eni od teh publikacij z naslovom Unbekanntes Slowenien (Neznana Slovenija – Potovanja po staroavstrijskih sledeh na Kranjskem in v  Ljubljani) je spregovoril 18. decembra na zadnji skupni prireditvi Slovenskega inštituta in Inštituta za avstrijske vede na Dunaju v letu 2018.  Knjiga, ki obsega nad 360 strani in jo  krasijo številne fotografije in zemljevidi, je izšla pri avstrijski založbi Zoppelberg.

Wallner je velik ljubitelj in poznavalec Slovenije. Pot ga je tu zanesla tudi v najmanjše kraje, kjer je na novo odkril številne zanimivosti in znamenitosti, ki jih je današnji čas s številnimi spremembami in modernizacijami prekril s prahom pozabe. Zato ponuja njegova publikacija veliko presenečenj. To je prišlo do izraza tudi na njegovem dunajskem predavanju, na katerem je Kranjsko označil za pozabljeno oziroma izginulo deželo, saj bi jo zaman iskali na političnih zemljevidih današnjega časa. Kljub temu dejstvu pa je poudaril, da je danes politično neobstoječa vojvodina Kranjska vseeno pomembno zgodovinsko in kulturno dejstvo, iz katerega se je razvilo jedro današnje slovenske državne samostojnosti. Avtor je izpostavil nekaj kranjskih zgodovinsko in pokrajinsko pomembnih točk. Osvetlil jih je iz različnih zornih kotov. Njegova izvajanja je dopolnil Luka Ručigaj, ki po študiju zgodovine in umetnostne zgodovine na univerzi v Ljubljani na dunajski univerzi pripravlja disertacijo o plemiški družini turjaških  grofov oziroma knezov  Auers-perg. Ta je stoletja sooblikovala tudi usodo dežele Kranjske.

Wallner se je zaustavil pri vseh treh zelo različnih kranjskih pokrajinskih predelih, pri alpski Gorenjski, vinorodni Dolenjski z Belo krajino in gozdnati Notranjski, ki na Vipavskem že prehaja na mediteransko podnebno področje. Ob tem je opozoril na večje število krajev, ki so bili znani ne le v avstro – ogrski monarhiji, temveč že tudi prej v dolgih stoletjih Nemško – rimskega cesarstva, ki so ga komaj na začetku 19. stoletja preoblikovali v habsburško avstrijsko cesarsko državo. Kranjska je bila v tem starem zgodovinskem sistemu pravno gledano samostojna državna tvorba z lastno zakonodajo in upravo.             

V svojih številnih knjigah išče Wallner sledi stare skupne zgodovine in kulture, ki so si jo delili v dobrem in slabem vsi narodi nekdanje habsburške monarhije, vendar istočasno poudarja tudi razlike, politične diskriminacije in šovinistične napake, ki so konec koncev razkrojile nekdanji skupni državni sistem.

Voditelja Slovenskega inštituta in Inštituta za avstrijske vede Herbert Seher in Ernst Bruckmüller sta na koncu ob prijetnem druženju pri dobrotah dežele Kranjske že napovedala niz novih prireditev v letu 2019. Prva, 22. januarja 2019, bo posvečena teologiji Primoža Trubarja.