Rodil se je v železničarsko družino v kraju St. Peter ob Gurk (Šentpeter nad Krko) 28.2.1917. Bil je prvi od osmih otrok. Oče, vojni invalid, je umrl leta 1921 z dvema drugima železničarjema pri delih na progi; v tem zakonu sta se rodila še pesnik in pisatelj Michael Guttenbrunner (1919, Althofen-2004, Dunaj) pa ena hči. Priraščal je v Althofnu ter Treibachu. Leta 1931 se je družina preselila na Zgornje Vrese (Oberhaidach) pri Celovcu. Po končanem učiteljišču so ga prevzeli v šolsko službo. Služboval je pri Božjem grobu pri Pliberku, v Gundersheimu pri Zilji, Šentlovrencu v Lesni dolini (St. Lorenzen im Lesachtal), Glanhofnu, po letu 1945 v Patergassnu in od 1947 dalje v Žrelcu pri Celovcu, kjer je postal vodja in pozneje ravnatelj šole. Od 1940 do 1945 je bil vojak ob Ledenem morju (Norveška, Eismeerfront).
Po letu 1945 je opravljal vrsto funkcij v socialistični stranki (Sozialistische Partei Österreichs, SPÖ). V letih 1954-1972 je bil občinski svetnik v Žrelcu (tudi 1. podžupan) in predsednik SPÖ. Za svoje zasluge je bil imenovan za častnega občana Žrelca. V 50. letih je bil tudi predsednik sindikata javnih uslužbencev (Gewerkschaft öffen-tlicher Dienst) na Koroškem. 1958-1964 je bil član zveznega sveta (Bundesrat), 1964-1982 poslanec v koroškem deželnem zboru (Kärntner Landtag), od tega 1975-1979 tretji, od 1979 do kraja 1982 prvi predsednik. V letih 1964-1975 je bil poslujoči predsednik deželnega šolskega sveta za Koroško (Landesschulrat für Kärnten). Prejel je visoke počastitve ter odlikovanja od republike Avstrije, dežele Koroške ter Zveze avstrijskih sindikatov (Österreichischer Gewerkschaftsbund, ÖGB).
Josef Guttenbrunner je bil poročen od 2.10.1938 dalje; žena Maria je prinesla otroke Gerlinde, Haralda (+) in Herberta. V 70-ih letih si je družina postavila domovanje na Talirju pri Kotmari vasi. Josef Guttenbrunner je bil do kraja pošten človek, neomajno je zagovarjal ter živel svoje prepričanje, svoja načela. Kjer je le mogel, se je zavzemal, zavedajoč se svojega preprostega roda, za soljudi. Tako je dosegel med drugim s takratnim deželnim svetnikom Herbertom Bacherjem (Avstrijska ljudska stranka, Österreichische Volkspartei, ÖVP), da so uredili pa asfaltirali pot čez Šajdo med občinama Sele in Železna Kapla. Posebno spoštovanje ter simpatijo je dokazoval Guttenbrunner slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Nekaj krati je na primer nastopal kot slavnostni govornik pri dvojezičnih prireditvah »Dober večer, sosed! – Guten Abend, Nachbar!« ob avstrijskem nacionalnem prazniku 26.10. S pozivi je skušal starše prepričati, naj prijavljajo otroke za dvojezični pouk. Kot predsednik deželnega šolskega sveta se je zavzel z vso močjo za zidavo stavbe za Zvezno gimnazijo za Slovence; odprli so jo skupno z velikovško gimnazijo velikega travna, majnika 1975. Josef Guttenbrunner je umrl 31.10. 2000 v Celovcu; on in žena Maria (+ 8.5.1998) počivata v Kotmari vasi. Njemu v čast so pred poslopjem Slovenske gimnazije na Janežičevem trgu v Celovcu odkrili kraj vinotoka, oktobra 2001 spominski kamen.
