Deli

Zahomec – Angaangaq Angak-korsuaq, šaman z Grenlandije, bo v četrtek, 4. maja, ob 18.30 v Šiši v Zahomcu na Zilji obiskal koroške Slovence. V predavanju bo znani šaman pripovedoval o svoji narodni skupnosti, o Kalalitih. Večni led in tradicije naroda – od lova do običajev – so ogroženi zaradi podnebnih sprememb. Angaangaq potuje po svetu in predava s ciljem, da bi se ljudje zavedali svoje odgovornosti za obstoj sveta. Angaangaq sluti posebno povezanost s koroškimi Slovenci, ker sta obe narodni skupnosti bili žrtvi nasilja.

Druga in tretja generacija koroških Slovenk in Slovencev do danes trpi za travmami iz časa nacizma.Rane žrtev so se prenašale od babic in dedov na otroke in vnuke. Se vam zdi to znano?

Angaangaq Angakkorsuaq: Občutim veliko povezanost s koroškimi Slovenci, ker so obe manjšine preganjali. Prijahajam z Grenlandije. Moja narodna skupnost, Kalalit – prej so nas klicali Eskime – je strašno trpela pod dansko nadvlado. Okupatoriji so ukradli našim staršem otroke in jih vzgajali v dansko-krščanskih domovih, ki so bili podobni taboriščem. Otroci so bili popolnoma brez pravic in ravnali so z nami, kot da nismo ljudje. Naš jezik kalalisut so Danci prepovedali. Nismo smeli živeti naše kulture in tradicije.

Na Koroškem je vladal po vojni strah in ljudje manjšinskega jezika niso več dali naprej.

Tudi pri nas je ta travma povzročila, da so se člani narodne skupnosti odtujili od jezika in kulture. Posledica zločina je danes manjkajoča samozavest. Podedovana travma se izraža v pretresljivem številu samomorov ter odvisnosti od mamil in alkohola.

Najhujše je, da spet delajo iz žrtev storilce. Eskimi menda nočejo delati, ni pa enakopravnosti in možnosti terapije.

Zato je skrajni čas, da narodna skupnost spet dobi dostop do naših starih tradicij. Naše tradicije in moderna medicina naj uspevata skupno in to ob znanstvenem spremljanju. Skupaj z nemško univerzo načrtujemo terapevtski center »Aanakasaap Illua«, ki bo nastal na tako imenovani Veliki gori, Qaqqarsuaq, na Grenlandiji.

Zakaj hodite po svetu in predavate?

Naloga nas indigenih narodov – od Indijancev prek Tibetancev do Eskimov – je, da človeštvo spomnimo, da drug ne moremo brez drugega. Ko sem sklical srečanje »International Indigenous Leadership Gathering,« se je izkazalo, da naj naše znanje, ki je staro že nekaj tisoč let, služi temu, da vsi končno prevzamemo odgovornost za ohranitev našega planeta.

Imenovali ste se Eskim. Ni to za vas žaljivka?

(Smeh): Eskim pomeni v našem jeziku, da ješ surovo hrano. Najraje jem surovo ribo in meso. Kadar to delam, sem zdrav in čil. Kadar potujem, jem tudi druge reči in postanem vedno bolj okrogel. Sami se kličemo Kalaliti. Vedno je odvisno od tega, kakšen namen ima človek, ki nas kliče Eskime.

Kaj je to šaman?

Šaman, to je zelo važen naziv, kot pri vas prej cesar Avstrije. Naloga šamana je, da ljudi spomni, kako dragoceno je življenje. Stare tradicije, če jih ne spoštuješ, postanejo rutina in ljudje ne vidijo več smisla v živ-ljenju, samo še funkcionirajo.

Moja naloga je, da dam tradicije, ki sem se jih od prednikov naučil, naprej. In to vsakemu, ki želi spoštovati življenje.

Po drugi strani je treba ljudem dopovedati, da je pet pred dvanajsto. Če želimo, da človeštvo naprej obstaja, bo treba, da nemudoma spremenimo odnos do okolja.

Potem ste tudi aktivist za ohranitev okolja?

Življenjski prostor naše narodne skupnosti se sunkovito krči iz meseca v mesec. Smo tisti, ki dejansko vidimo, kako se večni led topi in neposredno čutimo posledice onesnaževanja okolja. Prvi smo, ki to spoznamo. Če ne bomo spremenili našega odnosa do vode, zraka in zemlje, bo kmalu vsem jasno, kaj smo zakrivili.

Indigeni narodi menda vedno upoštevajo v vsaki misli še sedmo generacijo za seboj?

Točno! Začne se pri malenkostih. Koliko pitne vode potratim, ko si čistim zobe ali ko sem pod prho. Tu je dosti zanimivih idej. Upam, da vas bo čim več prišlo v Zahomec, da se pogovorimo, kako zdraviti travme in da vam lahko pokažem naše stare tradicije. Moj nebeški boben se imenuje qilaut in kot Sami na Norveškem jojkajo, tudi jaz vsakemu človeku lahko zapojem to pesem, ki ga predstavlja. Menda ste koroški Slovenci tudi dobri pevci – še ena podobnost.

Sabina Zwitter

Leave a Reply

Be the First to Comment!

Notify of
wpDiscuz