Spominsko srečanje pri Peršmanu

Lepena Kljub slabemu vremenu, sonce je posijalo šele med prireditvijo, je spominsko srečanje Zveze koroških partizanov in Društva Peršman v nedeljo, 25. junija, pri Peršmanu privabilo ljudi od blizu in daleč.

Osrednji govornici sta bili Gudrun Blohberger, bivša predsednica Društva Peršman in zdajšnja sodelavka spominskega parka Mauthausen, ter Violeta Tomič, poslanka Združene levice v slovenskem državnem zboru.
Vsaka po svoje sta osvetlili svoje med koroškimi Slovenci nabrane izkušnje z zgodovinskim bremenom nacifašizma. Blohberger je društvu Peršman predsedovala v letih 2004 do 2014 in se v tem času temeljito poglobila v doživete travme mnogih domačinov, med drugim Ane Sadovnik, ki je preživela pokol staršev in bratov in članov Kogojeve družine 25. aprila 1945, ali Petra Kucharja, ki jo je kot predsednik Zveze koroških partizanov izredno podprl pri obnovi muzeja pri Peršmanu. Ana na primer je v hipu spoznala vse osebe na starih slikah, tudi tistih, na katerih je posnet zločin pri Peršmanu, Peter Kuchar pa je znal zelo posrečeno navezati stike z mlajšim rodom, ko mu je govoril o svoji nalogi kot partizanski kurir, ki je peš prenašal vesti sem in tja. Obadva in številne druge priče so bili živ dokaz življenjske volje in brez njih bi muzej pri Peršmanu bil revnejši za številne dragocene podatke. Blohberger je poudarila, da je medvojna zgodovina ljudi in nasilja nad njimi, pa tudi sodelovanja z nasilnikom, neodtujljivo vtkana v ta kraj, iz nje pa se lahko učimo, če hočemo.

Državnozborska poslanka Violeta Tomič, ki je pred leti sodelovala na nekaterih odrskih predstavah na Koroškem, je uvodoma dejala, da jo je to za zmeraj zaznamovalo. Saj je šele tu zvedela za protihitlerjanski upor koroških Slovencev in njegov pomen za ponovno vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije in da se ta država Slovencem ni oddolžila najbolj plemenito, ustrezno in dostojno za ta njihov zgodovinski prispevek, ki je bil enkraten na avstrijskih tleh. Govornica je opozorila na to, da nacifašizem po vsej Evropi spet dviguje svojo glavo, da revizionistične in desničarske stranke in interesne skupine skušajo izbrisati razliko med žrtvami in storilci, napadenimi in napadalci, borci proti nacifašizmu in kolaboraterji z njim. Fašizem in nacizem se danes porajata v novih oblikah. Na te oblike je treba biti pozoren in se jim upreti, da ne bomo lahkomiselno zapravili dediščine in vrednot upora proti nacizmu in fašizmu.

Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, je vse povabil, da se poslužijo ponudb ZKP in obnovljene ter posodobljene infrastrukture Peršmanovega doma, Andrej Mohar pa je kot predsednik Društva Peršman naglasil njegov pomen pri strokovnem in sodobnem posredovanju zgodovine partizanskega boja in upora proti nacističnemu nasilju.

Navzoči so se z minuto molka spomnili Petra Kucharja, pred nedavnim preminulega častnega predsednika ZKP, spored je vešče povezovala Mirjam Zwitter-Šlemic, za pevsko-glasbeni okvir pa je poskrbela Marjetka Popovski iz Izole. Dobro telesno in siceršnje počutje je tudi letos bilo v rokah in odgovornosti SPD Zarja.
V kletnih prostorih muzeja pa je odprta razstava slik Franca Rasingerja iz Šentpetra pri Šentjakobu. V svojih delih se slikarski samouk spoprijema s tematiko nasilja in upora proti nacizmu.