Ravno v tisti občini, kjer je na Koroškem zbranih največ Slovencev, je delovanje samostojnega krajevnega kulturnega društva še poseben izziv. SKD Celovec vztraja že 65 let in se bo za jubilej povesilo 13. decembra v Vrbi.

Celovec Mi smo, Navihanci, Pika, Pavliha, Mladi levi, Miške in sedaj Mladi Celovčani – regiment imen lutkovnih skupin jasno sporoča, da je bilo posebno težišče delovanja Slovenskega kulturnega društva Celovec v zadnjih dveh desetletjih in pol na lutkovnem gledališču. Z gledališčem se je pred 65 leti začela tudi zgodovina SKD Celovec. V resnici že malo prej. A ne tedaj ne danes celovški kulturniki niso imeli ne svojega odra ne svojih prostorov. Pa so se tudi tako z znašli. S precejšnjo mero tiste primesi, brez katerega slovenskega kulturnega delovanja na Koroškem skoraj ne bi bilo. Z velikim odmerkom idealizma.

Leta 1951 je Celovška igralska družina, kakor se je imenovala skupina okoli Karla Rojška, delavca z veliko ljubeznijo do gledališča, v Kolpingovi dvorani uprizorila predstavo Pri belem konjiču. Dve leti kasneje, leta božjega 1953, pa se je iz neformalno povezane tovarišije rodilo SKD Celovec s Karlom Rojškom kot prvim presednikom. Prirejali so odrske igre, druge skupine vabili v goste, povezovali celovške Slovence s pustnimi zabavami ali pripravljali predavanja. Vse vedno gosteh, ali v nekdanji Kolpingovi dvorani, v Mohorjevi ali v Marijanišču. Gledališke vaje pa so včasih imeli kar na uredništvu Kronike, predhodnice medtem že bivšega Našega tednika (in posledično današnjih Novic), kjer je hči Karla Rojška Marica Tischler bila zaposlena kot tajnica.

Svojih prostorov SKD Celovec, ki mu danes predseduje Tomo Millonig, še vedno nima, desetkrat na leto pa mu Mohorjeva družba da brezplačno na razpolago prostore. Za vaje in za štiri tradicionalne prireditve: za premiero društvene lutkovne skupine (letos so Mladi Celovčani zaigrali predstavo Gori doli naokoli), za gostovanje ene lutkovne in ene gledališke skupine ter za glasbeno-književniški večer Klasika sreča literaturo.

Štiri prireditve na leto v mestu, ki danes z okoli 1500 Slovenci velja za največjo slovensko vas na Koroškem, se sicer ne zdijo ravno veliko. In tudi članstva v društvu ni tako malo, okoli 70 jih leto za letom poravna članarino. A slovenska skupnost v Celovcu se ubada s svojevrstnim fenomenom: večina Slovencev se je namreč v prestolnico dežele priselila s podeželja, kulturno ustvarjalni med njimi pa ostajajo še naprej povezani z domačim kulturnim društvom. Predvsem še ob koncih tedna, ko bi bil čas za društveno dogajanje, pravi organizacijska gonilna sila SKD Celovec Marica Hartmann.

Sicer pa: odrsko dogajanje, ali klasično ali lutkovno, je torej do današnjih dni rdeča nit delovanja SKD Celovec. Prav tako kakor povezanost rodbine ustanovitelja društva Karla Rojška z njim. Njegova hči, danes 90-letna Marica Tischler, je že bila omenjena, malo prej tudi njena hči in Rojškova vnukinja Marica Hartmann. Z njo pa je z društvom povezana še vsa njena družina, poleg moža Foltija predvsem hčerke Mihaela, Simona, Katarina in Natalija, ki so vse tudi same delovale v lutkovnih skupinah. Katarina pa že več kot desetletje za lutkovne predstave piše tudi glasbo. In pesmi ustvarja tudi za kvartet sester, imenovan Hartmannce. Te pa bodo zapele tudi za 65. obletnico društva.

V četrtek, 13. decembra, namreč vabi SKD Celovec ob 19.30 na jubilejni koncert v Casineum v Vrbi. Katarina Hartmann, danes poklicna igralka na številnih avstrijskih odrih, bo nastopila skupaj s Totim Big Bandom iz Maribora. Kot gostje pa bodo sodelovali kabaretist Thomas Stipsits, igralka Katharina Strasser, zbor ICS (Iniciative celovških Slovencev) Zmaj in že omenjene Hartmannce.

Člani SKD Celovec so leta 1967 sodelovali pri znameniti predstavi Martin Krpan in z njo na slovenski gledališki praznik nastopili v celovškem Mestnem gledališču. Gledališko tradicijo danes nadaljuje lutkovna skupina Mladi Celovčani. Lani je uprizorila predstavo Radovedni slonček.