Zilja Včeraj, 7. februarja, je minilo 210 let od rojstva Matija Majarja Ziljskega, ki je luč sveta ugledal leta 1809 v Vitenčah pri Goričah v Ziljski dolini. Že mlad se je ogrel za utrditev slovenskega jezika in kulture, njegov spiritual v celovškem semenišču je bil Anton Martin Slomšek. Kot duhovnik je bil zaradi svojih narodno-političnih stališč večkrat premeščen, dokler se ni ustalil v župniji Gorje na Zilji.  

Bil je narodopisec, jezikoslovec, narodni buditelj in ilirist – Slovence, Hrvate in Srbe je hotel po jeziku združiti tako, da je sestavil iz slovenščine in hrvaščine nov skupen jezik. V revolucionarnem letu 1848 je objavil znameniti članek Kaj Slovenci terjamo? in postavil osnovne zahteve slovenskega nacionalnega gibanja: uvedba slovenščine v šole in urade ter združenje slovenskih dežel v eno celoto. Leta 1867 je poslal ziljsko nošo na slovansko etnografsko razstavo v Moskvi, kjer jo je pred leti ponovno odkril zgodovinar Teodor Domej. Ker s svojimi prizadevanji ni imel želenega uspeha, se je Matija Majar Ziljski umaknil v Prago, ker je živel sam zase in umrl 31. julija 1892. Pokopan je na olšanskem pokopališču.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of