Na predstavitvi njenih letošnjih knjižnih novosti 18. februarja v Slovenskem inštitutu na Dunaju je bilo takoj na začetku precej pozornosti namenjeno  Koroškemu koledarju za leto 2019, ki je v nekem smislu jedro vsakoletnega knjižnega daru SPZ. Je zajeten zbornik člankov, esejev in razprav, saj obsega kar okoli 250 strani velikega formata. O posameznih prispevkih v najnovejšem Koledarju je obširneje spregovorila njegova urednica Irena Destovnik. Tokrat je kar več člankov posvečenih ženskim vprašanjem. Predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija Simonoviç je ob pisateljskem srečanju na Obirskem, ki ga vsako leto organizira Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji in je bilo tokrat posvečeno  slovenskim literarnim ustvarjalkam na avstrijskem Koroškem, objavila prispevek o koroških avtoricah na obrobju iz svojega zornega kota. Dolgo časa je namreč tudi sama živela v Londonu odmaknjena od osrednjega dogajanja v središču Slovenije. V daljšem sestavku  literarnega zgodovinarja Emila Cesarja je za širšo javnost v koledarju ponovno odkrita pisateljica Ilka Vašte, ki se je rodila leta 1891 v Novem mestu in umrla leta 1967 v Ljubljani. Precej časa je bila skoraj pozabljena v širši javnosti, čeprav je napisala okrog deset narodno osrčujočih in liberalno razprtih zgodovinskih romanov ter številne povesti pa tudi pravljice za otroke. Precej pozornosti je zbudila z zgodovinskim 

romanom Mejaši o bojih tolminskih Slovencev z Langobardi, znan pa je tudi njen Roman o Prešernu. Zanimiv je tudi sestavek o prvem ženskem časopisu Slovenka, ki sta ga v Trstu urejevali Marica Nadlišek Bartol in Ivanka Anžič Klemenčič, ter zapis o ženskih likih v literaturi in v življenju Ivana Cankarja. Velikemu pisatelju je ob stoletnici njegove smrti posvečen tudi članek o evropskem simbolizmu. Za mnoge bo zanimiv  pa tudi važen daljši prispevek  o v slovenski javnosti preveč zanemarjeni tematiki slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem, v katerem literarni zgodovinar Franci Just razmišlja o tamkajšnjih slovenskih pisateljskih pobudah in predstavi tri domače porabske slovenske pisce Ireno Barber,  Franceka Mukiča in Karla Holca. 

Vsekakor ponuja tudi letošnji Slovenski koledar veliko zanimivega branja in osvetljuje širšo slovensko in avstrijsko pa tudi lokalno koroško tematiko iz različnih zornih kotov (Mirko Messner, Divja oseminšestdeseta leta; Marjan Sturm, Ali je res vsega kriv le Koroški Heimatdienst?; Bojan – Ilija Schnabl, Ob stoletnici koroškega plebiscita, itd.).

Andrej Mohar je v drugem delu dunajske prireditve spregovoril o obširni dvojezični slovensko – nemški publikaciji Otoki spomina, ki jo je uredil  v obliki pietetnega turističnega vodiča ob lanski sedemdeset-letnici obstoja Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. V publikacijii je predstavljenih v besedi in sliki več kot 50 grobišč, spominskih obeležij in spominskih plošč, ki so postavljene v spomin na žrtve protifašističnega upora na avstrijskem južnem Koroškem med drugo svetovno vojno in pričajo o grozotah nacionalnega socializma.  

O  knjigi  Pesmi potujejo, ki bo nagovorila zlasti otroke, je poročala njena avtorica Simona Rovšek. V  prikupni slikanici z risbami Mirka Malleja je objavljenih 13 deloma dvojezičnih otroških pesmic. Namenjena je predvsem dvojezičnim vrtcem na avstrijskem Koroškem in staršem, ki radi prepevajo skupaj s svojimi otroki. Slikanici je priložena zgoščenka s posnetimi pesmicami v izvedbi otroškega pevskega zbora PIPAPO iz Hodiš.

V  sklopu knjižnega daru SPZ 2019, ki je izšel pri  založbi Drava, je izšla poleg tega nova – dvanajsta –  številka slovenske koroške literarne revije RASTJE, ki nadaljuje tradici-jo nekdanje koroške legendarne slovenske revije MLADJE. 

Revija, ki jo je uredil Miha Vrbinc, tudi tokrat ponuja bogato in pisano vrsto branja iz vseh vetrov. Med drugimi sodelujejo s prozo, liriko, dramskimi prizori, eseji in knjižnimi ocenami Jože Strutz, Franc Merkač, Simon Ošlak – Gerasimov, Lidija Golc, Verena Gotthardt, Amina Majetič, Aljaž Pestotnik in Cvetka Lipuš. Začetni 

zapis je posvečen lansko leto umrlemu jezikoslovcu, dialektologu, prevodoslovcu, literarnemu zgodovinarju in profesorju na graški univerzi Eriku Prunču. V mladih letih se je uveljavljal tudi kot pesnik, dramatik in kulturni organizator in bil  eden glavnih sodelavcev revije MLADJE.