Na dobro obiskanem literarno glasbenem večeru v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju je 26. marca mariborska avtorica Danica Ozvaldič predstavila svoj pesniški prvenec Pesmi je ime svetloba. Likovno  izvirno oblikovana zbirka, v kateri je objavljenih sedem pesniških ciklov, je pred kratkim izšla pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. 

Danica Ozvaldič je ta svoj prvenec poslala na svetlo v zrelih letih, čeprav je pesnila že v mladostnem šolskem času, kot je povedala na dunajski prireditvi v razgovoru z novinarko mariborskega dnevnika Večer Melito Forstnerič Hajnšek. V poklicnem življenju je namreč dolga leta opravljala zahtevne naloge v slovenskem bančništvu, ki niso dopuščale veliko časa za ponotranjeno udejstvovanje na literarnem področju.

Morda je prav ta izvenliterarna življenjska izkušnja poglobila duhovni profil in izvirno izpovednost te nove mariborske avtorice. Njen pesniški prvenec namreč sploh ne učinkuje začetniško, temveč zrelo in dovršeno. Melita Forstnerič Hajnšek, ki je napisala tudi spremno besedo k zbirki, meni, da so pesmi mariborske avtorice iskrene in čiste v izpovedi. So čustveno intimne oziroma »ženstvene«, kot jih je označil direktor kulturnega centra Korotan mag. Anton Levstek v diskusiji po bralnem nastopu. V tem se ločijo od poezije mlajših slovenskih pesnic, ki je bolj radikalna po vsebini in obliki in velikokrat feministična. Na Danico Ozvaldič je namreč po njenih lastnih besedah močno učinkovala intimna poezija Ade Škerl, katere zbirka Senca v srcu iz leta 1949 je naletela na ostro kritiko tedanjih kulturnih organov. Revolucionarni udarniški prenovi zavezani pisatelj Ivan Potrč je pesnico, ki se je morala umakniti iz javnega življenja, celo posvaril z besedami: »Ali veš, da te zaradi te zbirke lahko zapremo?!«, kar pa se Danici Ozvaldič dandanes gotovo ne bo zgodilo. Dunajski slovenski literarni večer je olepšala ob spremljavi na klavirju z venčkom čustveno zapetih pesmi mariborska vokalistka in glasbena pedagoginja Ana Bezjak. 

V galeriji Photon v sedmem mestnem okraju so 22. marca odprli fotografsko razstavo Petra Koštruna. Leta 1979 v Ljubljani rojeni umetnik, ki je leta 2007 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje,  je predvsem mojster pokrajinske fotografije. Sodi k najbolj znanim fotografom mlajše slovenske generacije. Zanj je fotografiranje povezano z neskončno potrpežljivostjo. Je tudi lov na primeren motiv. Fotografiranje  je namreč po Koštrunovih besedah predvsem gledanje, učenje, spraševanje, strogo opazovanje, merjenje in odločanje med več in dlje.

Ta Koštrunov fotografski pristop pride dobro do izraza tudi v dunajski galeriji Photon, kjer je še do 26. aprila na ogled niz fotografovih novih atmosfersko močnih slik. Prikazujejo različne pokrajinske pejsaže, toda sedaj je prvotno črno – bele posnetke umetnik prekril z rdečo kopreno. Iz rdeče barve, ki velikokrat učinkuje kar apokaliptično, odseva umetnikov občutek tesnobe v sodobnem svetu, v katerem so človek, človeštvo, narava in okolje vedno bolj ogroženi.