Ko se zapirajo slovenske posojilnice in se bodo za vedno zaprla vrata tudi naše drage posojilnice v Globasnici, ne morem drugače, da napišem odprto protestno pismo, čeprav se dobro zavedam, da to ničesar ne bo spremenilo.
In vendar moram javno izraziti svoje ogorčenje in žalost.

Dobro se spominjam, kako je pred petinpetdesetimi leti spet začela dnevno obratovati globaška »Hranilnica in Posojilnica« v skromnih prostorih.
Vzporedno s takratno »Kmečko gospodarsko zadrugo« se je promet banke začel večati.
Z idealizmom in zagnanostjo mnogih zadružnikov je prišlo do izgradnje večjih poslovnih prostorov, ki so ustrezali takratnemu času. Seveda se ni gledalo na uro pri obratovanju in tudi plača je bila takrat minimalna.
Po letih dobrega poslovanja in pridobivanja novih bančnih strank so ti prostori spet postali premajhni. Zato se je odločilo, da se kupi zemljišče za gradnjo lastne sodobne stavbe, ki bi odgovarjala tedanjemu poslovanju. Ta pa še danes dobro ustreza današnjim pogojem.
Da bo pa zdaj temu vsega konec, s tem se ne morem sprijazniti.

Sicer vem, da svetovno bančništvo doživlja hudo krizo, ki so jo povzročili poslovneži z neustreznimi posli. Da se je takšno pogubno poslovanje dogajalo tudi v slovenski
Zvezi Bank v Celovcu in še kje?? – je žalostno dejstvo.

To je prišlo tako daleč, da je pokrila njene – kot kaže – ogromne dolgove banka Raiffeisen in s tem dobila glavno besedo v vseh posojilnicah. In tako se je začelo njihovo zapiranje.
Vprašam: zakaj morajo zaradi grehov teh bančnikov biti kaznovani tisti, ki niso zakrivili te polomije?

Ne morem si predstavljati, da v Globasnici ne bo več mogoče iti na banko.
Sploh starejši ljudje, ki imajo samo prihranke na bančni knjižici, nimajo možnosti dviga in vlaganja na bankomatu.
Poslali ste nam razna pisma, v katerih ponujate možnosti poslovanja v sosednih posojilnicah. Toda za starejše ljudi je to večinoma nemogoče, sploh če niso več mobilni. Seveda to veljakov bank nikakor ne zanima, kajti danes šteje le čim večji dobiček, pri tem pa nastrada človek.

In vendar mislim, da bi vsaj en dan na teden poslovanja na tukajšnji posojilnici ne povzročilo izgube! Dejstvo zadnjih dni poslovanja je to, da kadar prideš v posojilnico, je vsakič polno ljudi!
Sploh za slovensko prebivalstvo in našo kulturno delovanje v občini bo ob zaprtju banke nastala velika škoda.

Zato po mnogih uspešnih letih naše posojilnice, zelo boleče doživljam krivičen pogreb te naše slovenske ustanove!

Hema Hudl, Mala vas pri Globasnici