Konec aprila 2019 je bivši predsednik ZSO dr. Marjan Sturm v intervjuju RTV v Ljubljani na 1. vprašanje Ksenije Horvatove o dogajanju v zadevi dvojeziöne table Sele/Sielach in öe je situacija glede slovenskega jezika na Koroškem še vedno tako napeta, povedal v odgovoru na 1. vprašanje: »Jaz mislim, da generalno ne, obstajajo pa tudi taki primeri in Žitara vas je oöividno tak primer, kjer imamo na eni strani enega župana, ki sicer z menoj govori slovensko, ampak, ki ni enostaven, öe smem to tako povedati. Na drugi strani je pa tudi problem, da je tam slovenska Enotna lista naredila koalicijo s Svobodnjaško stranko in Ljudsko stranko z namenom, da bi zrušili tega župana. In seveda je zdaj prišlo do te pobude Kukovice, glede dvojeziöne table, kajti mi smo table postavili s
17,5% in Sele so pod tem.«
Na naslednja tri vprašanja odgovarja podobno. Izmika se resnici, ko ne pove vse in odgovore prireja po svoje, oöividno za svoje potrebe. Zaradi njegovega prirejanja resnic v podporo našemu županu, tako to razumen jaz, se oglašam v Novicah. Oböinske volitve so bile leta 2015.
Podrobnosti o že šest let in pol trajajoöem ruvanju po letu 2012 za postavitev dvojeziönih tabel za našo vas bodo zainteresirani lahko prebrali v brošuri, ki bo na voljo poleti 2019. Konca ruvanja še ni. Ni mi razumljivo, da je Sturm skonstruiral tak (take odgovore) odgovor za zadevo, ki jo pozna.
Županovo obnašanje je le nadaljevanje zaöetega v letu 2012 do 2015. Obljubljena Sturmova podpora se je priöela ob zaöetku prosjaöenja za dvojeziöno tablo in zelo kmalu konöala v nasvetih in raznih danih, a neizpolnjenih obljubah. Tudi v Dialogforumu deželne vlade leta 2013 in pozneje nam ni pomagal. Vsestransko podporo so mi kmalu ponudili in tudi dali inž. Feliks Wieser, NSKS, odvetnik mag. Rudi Vouk in nekateri sovašöani.
Višek dejanj, uperjenih proti slovenskemu jeziku pri nas v oböini Žitara vas je bil leta 2018 predlog državnega tožilstva sodišöu za mojo obsodbo in kaznovanje po § 125 StGB, poškodovanje tuje lastnine. Pri tem se je župan posebno izkazal. K obravnavi 7. marca 2019 je na sodišöe v Železni Kapli poslal odvetnika, ki se je za oböino prikljuöil predlogu državnega tožilstva po obsodbi in kaznovanju. Oböina je namreö na goljufiv naöin ugotovila nastalo škodo, ki je pa ni bilo, in tako povzroöila predlog za obtožbo po državnem tožilstvu. To je le en primer ravnanja oböine!
Marjanu Sturmu svetujem, da naj ocenjuje svoje, meni nerazumljivo ravnanje in oznanjanje. Moje zadeve pa naj ne uporablja za »kritje« svojega, saj npr. vedno spet trdi, da je glede situacije slovenskega jezika pri nas na Koroškem vse povsem v najlepšem redu. Morda bo le zaöel razmišljati tudi o pojmu o zatiralni oblasti, ki išöe pomoönike. Slovenšöina se v velikem številu oböinskih uradov po dvojeziönem Koroškem namreö nahaja v ilegali. Nevidna je na stenah v in zunaj stavb, v dopisovanju in drugod. Poudariti pa je treba, da imamo sedaj deželnega glavarja Kaiserja, ki se vsaj trudi spremeniti situacijo na boljše in ga zaradi tega zelo spoštujem. Še vedno je velik razkorak med izjavami politikov ob bilateralnih sreöanjih ter dejanskim stanjem po dvojeziönih oböinah.

Konec aprila 2019 je bivši predsednik ZSO dr. Marjan Sturm v intervjuju RTV v Ljubljani na 1. vprašanje Ksenije Horvatove o dogajanju v zadevi dvojezične table Sele/Sielach in če je situacija glede slovenskega jezika na Koroškem še vedno tako napeta, povedal v odgovoru na 1. vprašanje:  »Jaz mislim, da generalno ne, obstajajo pa tudi taki primeri in Žitara vas je očividno tak primer, kjer imamo na eni strani enega župana, ki sicer z menoj govori slovensko, ampak, ki ni enostaven, če smem to tako povedati. Na drugi strani je pa tudi problem, da je tam slovenska Enotna lista naredila koalicijo s Svobodnjaško stranko in Ljudsko stranko z namenom, da bi zrušili tega župana. In seveda je zdaj prišlo do te pobude Kukovice, glede dvojezične table, kajti mi smo table postavili s 17,5% in Sele so pod tem.«

Na naslednja tri vprašanja odgovarja podobno. Izmika se resnici, ko ne pove vse in odgovore prireja po svoje, očividno za svoje potrebe. Zaradi njegovega prirejanja resnic v podporo našemu županu, tako to razumen jaz, se oglašam v Novicah. Občinske volitve so bile leta 2015. 

Podrobnosti o že šest let in pol trajajočem ruvanju po letu 2012 za postavitev dvojezičnih tabel za našo vas bodo zainteresirani lahko prebrali v brošuri, ki bo na voljo poleti 2019. Konca ruvanja še ni. Ni mi razumljivo, da je Sturm skonstruiral tak (take odgovore) odgovor za zadevo, ki jo pozna. 

Županovo obnašanje je le nadaljevanje začetega v letu 2012 do 2015. Obljubljena Sturmova podpora se je pričela ob začetku prosjačenja za dvojezično tablo in zelo kmalu končala v nasvetih in raznih danih, a neizpolnjenih obljubah. Tudi v Dialogforumu deželne vlade leta 2013 in pozneje nam ni pomagal. Vsestransko podporo so mi kmalu ponudili in tudi dali inž. Feliks Wieser, NSKS, odvetnik mag. Rudi Vouk in nekateri sovaščani. 

Višek dejanj, uperjenih proti slovenskemu jeziku pri nas v občini Žitara vas je bil leta 2018 predlog državnega tožilstva sodišču za mojo obsodbo in kaznovanje po § 125 StGB, poškodovanje tuje lastnine. Pri tem se je župan posebno izkazal. K obravnavi 7. marca 2019 je na sodišče v Železni Kapli poslal odvetnika, ki se je za občino priključil predlogu državnega tožilstva po obsodbi in kaznovanju. Občina je namreč na goljufiv način ugotovila nastalo škodo, ki je pa ni bilo, in tako povzročila predlog za obtožbo po državnem tožilstvu. To je le en primer ravnanja občine!

Marjanu Sturmu svetujem, da naj ocenjuje svoje, meni nerazumljivo ravnanje in oznanjanje. Moje zadeve pa naj ne uporablja za »kritje« svojega, saj npr. vedno spet trdi, da je glede situacije slovenskega jezika pri nas na Koroškem vse povsem v najlepšem redu. Morda bo le začel razmišljati tudi o pojmu o zatiralni oblasti, ki išče pomočnike. Slovenščina se v velikem številu občinskih uradov po dvojezičnem Koroškem namreč nahaja v ilegali. Nevidna je na stenah v in zunaj stavb, v dopisovanju in drugod. Poudariti pa je treba, da imamo sedaj deželnega glavarja Kaiserja, ki se vsaj trudi spremeniti situacijo na boljše in ga zaradi tega zelo spoštujem. Še vedno je velik razkorak med izjavami politikov ob bilateralnih srečanjih ter dejanskim stanjem po dvojezičnih občinah.