Doma Dopisi Notifikacija, 7. člen ADP in predsednik ZSO Marjan Sturm

Notifikacija, 7. člen ADP in predsednik ZSO Marjan Sturm

205
0
Deli

Novice so decembra 2016 povzele članek, ki ga je Marjan Sturm objavil v Delu 30. 7. 2017 (Sedmi člen med željami in realnostjo).

Marjan Sturm napačno pravi, da gre za ponatis moje knjige. Prva moja knjiga je izšla leta 2013 pri GV pod naslovom »Osamosvajanje Slovenije. Pogled iz Ljubljane in Beograda«. Zadnja knjiga pa je izšla novembra 2017 pri GV pod naslovom »Osamosvojitev Slovenije in ADP«.

Na to objavo Sturmovega članka v Novicah se želim odzvati predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker sem Sturmov članek iz Dela (Sedmi člen med željami in realnostjo) že komentiral v knjigi (str. 89-90), drugič pa zaradi tega, ker zadnji dogodki, ki jih je sprožil predlog sprememb deželne ustave Koroške, potrjujejo pravilnost mojega zavzemanje za notifikacijo ADP, čemur je posvečena moja knjiga »Osamosvojitev Slovenije in ADP«.

Težko je razumeti genezo Sturmovega odnosa do 7. člena ADP. Že več kot trideset let je v eni ali drugi obliki v vodstvu Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, najprej kot tajnik, potem tudi kot dolgoletni predsednik. Ta učna doba bi že morala zadostovati za objektivno vrednotenje pomena 7. člena ADP za položaj slovenske manjšine v Avstriji, torej tudi za oceno, ali je notifikacija ADP s strani Slovenije pomembna za formalni položaj slovenske manjšine.

Sicer je še pred dvema letoma v Ljubljani na razpravi o deklaraciji o slovenski zunanji politiki dejal, da notifikacija s stališča slovenske manjšine v Avstriji ni potrebna, in da se mora glede tega Slovenija odločiti sama. Pozneje pa je to stališče postopoma spreminjal, tako da se je že lani jasno opredelil proti notifikaciji ADP.

Sturmovo nasprotovanje notifikaciji ADP je težko razumeti iz dveh razlogov. Prvič, ker gre za koroškega Slovenca, ki se je v raznih funkcijah vsa leta predstavljal kot formalni zaščitnik položaja slovenske manjšine v Avstriji. Drugič pa zaradi tega, ker se je ta Marjan Sturm sedaj postavil na stališče, da notifikacija ADP za slovensko narodno skupnost v Avstriji ne samo da ni potrebna, ampak bi to lahko nega-tivno vplivalo celo na odnose med državama.

M. Sturm se pri zavračanju potrebe po notifikaciji opira na strokovno napačne argumente. Tako se sklicuje na strokovno nesprejemljivo stališče zunanjega ministra Erjavca, da je ADP zaprta pogodba, na Erjavčevo vsebinsko nesmiselno stališče, češ da bi s tem, če bi začeli postopek notifikacije, posredno priznali, da se ne čutimo pravni nasledniki ADP, pa tudi na Erjavčevo trditev, da je med Avstrijo in Češko zaradi notifikacije ADP nastala neka slepa ulica.

M. Sturm zanika pomen 5. člena ADP, češ da je mejo z Jugoslavijo določala že senžermenska pogodba. Če bi bilo to res, potem 5. člen ADP sploh ne bi bil potreben. M. Sturm pozablja, da Avstrija od Hitlerjevega »anšlusa« leta 1938 do leta 1955 sploh ni obstajala kot neodvisna država, ampak da je šele 5. člen ADP (ponovno) določil meje Avstrije z vsemi državami, med drugim tudi z Jugoslavijo. Sedaj ko Jugoslavije ni več, prevzema to mejo Slovenija, ki ima od petih naslednic razpadle Jugoslavije edina državno mejo z Avstrijo. Notifikacija ADP bi torej pomenila, da Slovenija priznava vse določbe ADP, med katerimi pa je za Slovenijo kot novo neodvisno državo 5. člen ADP eden najpomembnejših.

M. Sturm v celoti zavrača zgodovinski argument, ki sva ga s pokojnim dr. Francetom Bučarjem zapisala v poziv za notifikacijo, namreč da se s tem, če ne notificiramo ADP, odpovedujemo vsej svoji državnopravni zgodovini, posebno novejši zadnjih sedemdeset let, ko smo gradili svojo državnost. Njegovo razpredanje o dveh temeljih Evropske unije nima nikakršne zveze z opozorilom, da zgubimo svojo državnopravno zgodovino, v kateri smo gradili svojo državo, če ne notificiramo ADP.

M. Sturm očitno ne razume, kaj se je 3. februarja 2005 zgodilo na Dunaju. Takrat je dr. Andreas Khol slovensko parlamentarno delegacijo, ki se je želela pogovarjati o položaju slovenske manjšine na podlagi 7. člena ADP, jasno zavrnil: Vi nimate kaj s 7. členom ADP. Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije.

Logičen odgovor Slovenije na to stališče Avstrije bi bila takojšnja notifikacija ADP. Z notifikacijo ADP bo Slovenija prevzela položaj Jugoslavije in bo postala uradna zaščitnica slovenske manjšine na podlagi 7. člena ADP. Prihodnjič dr. Khol (ali kdo drug) slovenske parlamentarne delegacije, ki bi se prišla pogovarjat o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena, ne bo mogel postaviti pred vrata.

Notifikacija ADP torej pomeni, ne samo da se sami ne odpovedujemo državnopravni zgodovini, v kateri smo gradili svojo državo, ampak da tega ne dovolimo nikomur, predvsem tudi ne Avstriji.

dr. Ivan Kristan

Leave a Reply

Be the First to Comment!

Notify of
wpDiscuz