Deli
Švicarski borec za človekove pravice Jean Ziegler v pogovoru za Novice

Če na cesti vprašate pešce, kdo je bil šofer Che Guevare ter prijatelj Jeana Paula Sartra in Simone de Beauvoir, bo redko kdo vedel za odgovor. Če pa omenite še citate kot so: »Otrok, ki danes umre od lakote, je bil ubit,« ali: »Denar producira denar. Denar je sredstvo vlade in moči. Volja do vlade je neiztrebljiva,« je zadeva že bolj jasna. Veliki kritik globalizacije in borec za najbolj revne, Jean Ziegler, govori o uporu civilne družbe, koncu kanibalističnega svetovnega reda in o svoji novi knjigi Der schmale Grat der Hoffnung (Ozki greben upanja). Pri vsem tem pa ne pozabi na mladino slovenske manjšine in ji za protest v deželnem zboru izreka »Chapeau!«

Mladi koroški Slovenci in Slovenke so se oglasili s protestno pesmijo ob potrditvi nove koroške ustave. Kaj pravite na to?  

Jean Ziegler: Pravim, da jih občudujem, so sol zemlje. Borijo se za svoje kulturne pravice – saj je multikulturnost v Avstriji nekaj čudovitega. Da slovenska manjšina na primer zahteva svojo kulturno identiteto, spoštovanje, spoštovanje ustave, se mi zdi sijajno. Upanje, da se to dogaja s civilnimi, demokratičnimi, nenasilnimi akcijami in povrhu proti volji večine, se mi zdi prekrasno. Da tako mladi ljudje tvegajo socialne posledice, tudi v poklicnem življenju, se mi zdi vredno občudovanja, ker služijo napredku civilizacije v tej deželi. In upam, da se bodo naprej borili in da bo slovenska kultura v ustavi spoštovana, zaščitena in podprta.

Civilna družba vas občuduje, ker vedno spet napadate vladajoče in kapital …
(Jean Ziegler prekine vprašanje)

Oprosti, rad bi še nekaj povedal o svojem odnosu do koroških Slovencev. Imam prijatelja, ki mu je ime Wolfgang Petritsch, je slovenskega rodu in eden najbolj izvrstnih diplomatov v Evropi. Bil je Visoki komisar v Sarajevu, zagotovil je mir in inštitucije za Bosno in Hercegovino. Tudi za Kosovo je opravil čudovito delo. Je avstrijski diplomat in to tudi kaže pomen živete identitete, ki daje moč, da dosežejo toliko čudovitega, kakor je on kot Visoki komisar v Sarajevu. Zato je ta upor mladih Slovencev proti nemško govoreči, vse obvladajoči večini tako važen in občudovanja vreden.

Gospod Ziegler, civilna družba Vas občuduje ker vedno spet napadate vladajoče in kapital. Kakšne posledice ima to?

Po objavi moje knjige Schweiz für Schweizer (Švica za Švicarje) sem bil obremenjen z devetimi procesi, ki so jih sprožili velike banke, finančni inštituti in podjetni odvetniki. Zdaj pri novi knjigi Der schmale Grat der Hoffnung (Ozki greben upanja) imam imuniteto Organizacije združenih narodov (OZN). Ko sem bil še v državnem zboru, so preprosto preklicali imuniteto in je prišel val procesov. Moral sem plačati 6,6 milijona švicarskih frankov (6.080.168 evrov) odškodnine. Bil sem povsem uničen in to sem še vedno. Am- pak saj je vseeno, živim in jem in se borim naprej. Toda za knjigo Der schmale Grat der Hoffnung me ščiti imuniteta OZN in če bi me zdaj kak koncern ali kakšna velika banka tožila zaradi oškodovanja ugleda, bi morali iti na mednarodno sodišče v Den Haag. Tam pa postopek traja nekaj let, preden se kaj odloči in mogoče bi sodba bila celo v mojo korist.

Kaj obravnava vaša najnovejša knjiga?

Danes je svet takšen: vsakih pet sekund umre otrok od lakote, v Siriji je vojna, OZN je ohromljena. Lahko bi se torej reklo: »Zakaj Ziegler svojo knjigo, svojo avtobiografijo, imenuje Ozki greben upanja?« Ampak upanje živi v civilni družbi, v vseh teh novih demokratičnih gibanjih kot so na primer Greenpeace, Attack, Amnesty International, Via Campesina, ženska gibanja in tudi v kulturno upornih gibanjih ter v koroškem slovenskem gibanju mladih ljudi v Avstriji. Tam je tisto veliko upanje.

Karl Marx je rekel, da mora revolucionar biti sposoben, da sliši travo rasti. Che Guevara je rekel, da tudi najmočnejši zidovi padejo zaradi razpok in razpoke nastanejo povsod, upor nastaja povsod, na vseh frontah proti temu podivjanemu kapitalizmu. Ta skrivnostna bratovščina noči, ki se imenuje internacionalna civilna družba, dela neverjetne napredke.

Kje se kaže ta »bratovščina noči«?

Zdaj bo vrh G20 v Hamburgu in nemška civilna družba že zdaj mobilizira na stotisoče ljudi, da bodo protestirali proti plačancem, ki sedijo v Beli hiši in v Berlinu in v politiki uresničujejo strategijo koncernov. To je neverjetna mobilizacija nemške civilne družbe proti vrhu G20, ki se dogaja v vseh slojih, v vseh religijah, v vseh starostnih skupinah. »Nočemo Trumpa, nočemo Erdogana, naj grejo domov.« To vzbuja neverjetno upanje, prišel bo upor vesti. Prepričan sem, poln upanja sem in hočem, da bo moja knjiga orožje za ta upor. Težko bo, to ni zmagoslavni pohod. Civilna družba nima strankarskega programa, nima partijske linije, je bratovščina noči. Enkrat na leto se pokaže na Svetovnem socialnem forumu, potem spet ponikne in vsak gre na svoj konec fronte.

Mislite, da bo civilna družba spremenila današnji svetovni red?

Obstaja pesem velikega ameriškega pesnika Walta Whitmana: He awoke at dawn and went down into the rising sun, limping / Zbudil se je navsezgodaj zjutraj in odšel je dol v vzhajajoče sonce, šepajoč. To je civilna družba, šepa zaradi mnogih nazadovanj, ampak vseeno koraka naprej zoper podivjani kapitalizem. To se dogaja v mnogih industrijskih državah, ampak tudi v deželah Tretjega sveta. Edini motor, ki ga ima, je kategorični imperativ. Kant je rekel: Nečloveškost, ki se dogaja drugemu, uniči človeškost v meni. To je zavest identitete jaz sem on – on je jaz. Kar me loči od žrtev, je le naključje rojstva. Ta zavest identitete, ta volja do solidarnosti bo uničila kanibalistični svetovni red. Kdaj? Lahko že jutri, lahko pozneje, tega ne vemo. Ampak zgodilo se bo.

Jean Ziegler – biografija

83-letni Švicar Jean Ziegler je sociolog, politik in pisatelj. Znan pa je še posebej kot kritik globalizacije. Za stranko Socialnih demokratov je bil kot poslanec Äeneve v državnem zboru, kasneje pa je deloval kot poročevalec Organizacije združenih narodov za pravico do hrane ter član enote ZN za humanitarno pomoč v Iraku. Je tudi svetovalec orga- nizacije za državljanske in človekove pravice Business Crime Control.

O knjigi

V svoji novi knjigi Der schmale Grat der Hoffnung (Ozki greben upanja) Jean Ziegler pripoveduje o svojem boju za najbolj revne. Kot posebni poročevalec OZN se je zavzemal za pravico do hrane, potem se je kot podpredsednik posvetovalnega odbora zbora za človekove pravice boril proti lakoti in podhranjenosti, za človekove pravice in za mir. Loteva se tudi imperialnih spletk v demokracijah in analizira strategije globaliziranega kapitala. Avtor se sprašuje, kaj lahko storimo za dosego miru, uveljavitev človekovih pravic in za zagotovitev eksistenčnega minimuma vseh narodov sveta.

Leave a Reply

Be the First to Comment!

Notify of
wpDiscuz