Predsednik Komunistične partije Avstrije (KPA) Mirko Messner je tudi glavni kandidat liste KPÖ PLUS. Glavna kandidatka v volilnem okolišu Velikovec je Mojca Koletnik.

 

Kakšna so programska težišča liste KPÖ PLUS?

Mirko Messner: Teh je precej. Od uvedbe minimalne plače v višini 1.750 evrov in minimalne pokojnine v višini 1.200 evrov do študija brez finančnih ovir, od skrajšanja delovnega časa do uvedbe davkov na velika premoženja in do masivnih investicij v gradnjo občinskih stanovanj, ki naj omogočajo pošteno življenje v poštenih stanovanjih. Smo za socialno politiko, ki je vredna tega imena in ki je naperjena proti politiki razbijanja socialne države ter socialnih dosežkov. In ki naj izboljša situacijo dveh milijonov ljudi, ki v naši državi živijo v revščini ali pa na njenem robu. Vsem, ki se poslužujejo interneta, priporočam, da pogledajo na www.kpoeplus.at.

Posledica neoliberalizma v globalizirani družbi je, da je pretežni del bogastva v rokah peščice ljudi. S katerimi ukrepi naj bi se spremenilo to krivično nesorazmerje?

S pametno in kar se da pravično davčno politiko, ki se loti mogotcev in multinacionalk. Vendar se vladajoča politika temu izogiba, ker njeni zastopniki sedijo v predsobah koncernov, če ne že kar v foteljih njihovih central. Politikov, ki danes vodijo stranke, jutri pa podjetja, je na pretek – in to tudi pri nas v Avstriji. Vse to je izraz dejstva, da velika ekonomija določa okvire politiki, namesto da bi bilo narobe: da politika določa okvire ekonomiji. Tako je tudi mogoče, da po uradnih podatkih državam EU primanjkuje iz leta v leto tisoč milijard evrov davkov, ki si jih bogataši in koncerni prisvajajo tako legalno kakor tudi po ilegalnih poteh. Si kdo lahko predstavlja, kakšen kup denarja je to? Izračunali smo, da so to tri četrtine letnih izdatkov vseh držav EU skupaj za zdravstvo. Na dolgi rok ne bo druge možnosti kot pa podružabiti veliki kapital – banke, energetske in komunikacijske koncerne itd. Z eno besedo: smo za politiko v interesu mnogih, se pravi večine, in ne v interesu peščice ljudi.

Mnogi se s programskimi težišči KPÖ PLUS strinjajo, kljub temu pa volijo druge stranke. Kako si to razlagate?

Navada je železna srajca. Ampa to železo na srečo rjavi. To dokazuje tudi mladina Zelenih, ki se nam je pridružila pri teh volitvah skupaj s celo vrsto strankarsko nevezanih po celi Avstriji. Zato se tudi imenujemo KPÖ PLUS. Na primer je prvi kandidat na Koroškem Martin Diendorfer, ki je bil svojčas občinski mandatar Zelenih in pred kratkim še njihov član. Bivša predsednica Mladih Zelenih Flora Petrik kandidira na drugem mestu zvezne liste in tudi sedanja predsednica je na listi kandidatk.

Nekateri menijo, da je glas za KPÖ-PLUS proč vržen glas.

Proč vržen je glas za eno izmed neoliberalnih strank. Da sploh ne govorim o tem, da bo tokrat glas za ÖVP ali SPÖ nedvomno obenem glas za FPÖ. Nam gre za to, da prepričamo ljudi o nujnosti, da se okrepi dosledna levica. Se pravi KPÖ PLUS. Zato računamo z ljudmi, ki volijo iz prepričanja in ne iz neosnovane preračunljivosti, ki jo bo dan navrh zanesljivo nadomestila frustracija. Glas za KPÖ PLUS je tudi glas proti politični depresiji. In je glas za stranko, ki se socialnega govora ne poslužuje samo pred volitvami, temveč je tudi po volitvah stoodstotno socialna. Se pravi zanesljiva, kakor to dokazujemo povsod tam, kjer imamo mandate v občinskih in deželnih zastopstvih – mdr. v Gradcu, Linzu ter nekaterih dunajskih okrajih.

Za ORF ste izjavili, da se je KPA jasno distancirala od stalinističnih zločinov. Zato tudi ne vidite razloga, zakaj naj bi spremenili ime stranke. Se je KPÖ jasno distancirala tudi od zasedbe Češkoslovaške leta 1968?

Takrat je KPA oklevala. Zato se je pomemben del članstva ločil od nje. KPA se je nato preosnovala in programsko preorientirala na graškem kongresu letu 1991. In ko se je v Rimu ustanovila Stranka evropske levice, smo bili med člani ustanovitelji. Zato nas bo v četrtek ta teden na Dunaju podprl tudi predsednik Evropske levice Gregor Gysi. Slovenska skupina v okviru KPA je svoje prispevala k obnovi stranke. In če hočete, je tudi dejstvo, da predsedujem stranki kot človek, ki je odraščal v antifašistični slovenski tradiciji, izraz obnovljenosti stranke.

Vprašanje pribežnikov prevladuje v volilnem boju. Kaj razlikuje KPÖ PLUS od drugih strank?

Smo za dosledno upoštevanje pravice do azila. Kurz in socialdemokratski desničarji so se v tem vprašanju tako približali ekstremni desnici, da enega od drugega ni več mogoče ločevati. To je zelo nevaren razvoj, saj postaja rasizem sestavni del vsakodnevne politične kulture. Smo proti izkoriščevalni in razdirajoči politiki koncernov, ki mnogim državam v Afriki uničujejo gospodarske osnove, silijo ljudi v bedo in v eksil, ker bi pač tudi radi živeli. Da o vojnah, ki jih sprožajo zahodne države in ZDA sploh ne govorimo. Zato se zavzemamo za novo pojmovanje avstrijske politike nevtralnosti, ki je lahko močno orodje v interesu mirovne politike in preprečevanja konfliktov.Tako orodje pa ni združljivo z demontažo nevtralnosti na socialdemokratski in meščanski način: v nedeljo pridigajo nevtralnost, v ponedeljek pa se vežejo na strukture vojnega pakta NATO in militaristov v EU. In to velja za vse stranke z izjemo naše KPÖ PLUS.

Ima KPÖ PLUS konkreten program tudi na temo narodne manjšine?

Kajpada. Smo proti izničevanju določil 7. člena ADP in proti gnilim kompromisom z avstrijsko desnico. Smo za dvojezičen pouk in dvojezične napise na celotnem dvojezičnem ozemlju, za valorizacijo, se pravi znatno zvišanje finanče podpore manjšinam, in za njeno uzakonitev. Nam ne gre za maziljeno in neobvezno govoričenje o sožitju, temveč za konkretne ukrepe na vseh ravneh družbenega življenja, ki služijo razvijanju nove kulture sožitja in večjezičnosti v državi; se pravi, da nam ne gre samo za pravice tako imenovanih avtohtonih, temveč tudi za pravice tako imenovanih novih manjšin.