Dunaj Prvi teden decembra je novi slovenski premier Marjan Šarec na prvi dvostranski obisk v katero od slovenskih sosed odpotoval v Avstrijo. Na Dunaju se je na delovnem obisku sestal z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem. Sogovornika sta na skupni tiskovni konferenci pohvalila dobro sosedsko sodelovanje, pri čemer blagovna menjava med državama dosega že pet milijard evrov letno in raste.
Slovenski premier se je po tem, ko je pohvalil avstrijsko predsedovanje Evropski uniji, ki se konča z novim letom, dotaknil tudi odprtih vprašanj. Odločno je dejal, da je za Slovenijo avstrijski nadzor na meji »nepotreben«. Ob robu sestanka smo izvedeli, da je ta nadzor samo v letošnjem prvem polletju Avstrijo stal kar 20 milijonov evrov, ujeli pa so samo deset ilegalnih migrantov. Kot je Šarcu dan prej na sprejemu na slovenski ambasadi na Dunaju povedal celovški odvetnik Rudi Vouk: »To je za enega pribežnika dva milijona evrov, se pravi veliko več kot Avstrija letno nameni podpor slovenski manjšini!«
Šarec je sicer menil, da so težave med Slovenijo in Avstrijo »vsekakor rešljive«. Uspelo mu je povedati, da bi morale države na »vprašanje migracij rešitve iskati skupaj, ne pa posamezno in stihijsko.« Tako je gostitelja diplomatsko opomnil na to, da je Avstrija zadnji hip odstopila od dogovora Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Tega je 164 držav, med temi tudi Slovenija, minuli ponedeljek z aklamacijo sprejelo v maroškem Marakešu. O indeksaciji otroških dodatkov za tuje gostujoče delavce v Avstriji je Šarec dejal: »O tem bo odločala Evropska komisija in upam, da bo pri tem primeru tokrat spoštovala vladavino prava.« V tem stavku je bil jasen namig na zadržanost Evropske komisije, ko gre za spoštovanje arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Miro Cerar obiskal avstrijsko Štajersko
Le nekaj dni pred Šarčevim obiskom na Dunaju pa je slovenski zunanji minister Miro Cerar obiskal avstrijsko Štajersko. Z deželnim glavarjem Hermannom Schützenhöferjem sta na skupnem odboru Slovenija – avstrijska Štajerska zadovoljno ugotavljala, da odnosi med entitetama odlično napredujejo. Avstrijska Štajerska je namreč z 1,1 milijarde evrov trgovske menjave večja blagovna partnerica Slovenije kakor pa velesila ZDA in le malo zaostaja za Kitajsko.
Cerar je nato obiskal še Pavlovo hišo, kulturni center Slovencev na avstrijskem Štajerskem v Potrni, ki letos praznuje dvajset let, Kulturno društvo člen sedem pa trideset let. Tam je Cerar tudi odgovoril na resolucijo Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, ki jo je ta javno objavila zadnji teden novembra: »Pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji uživajo vse ustavne pravice kot drugi državljani. V Sloveniji podpiramo njihove kulturne, jezikovne in druge aktivnosti. Menim, da ni pravnih podlag in tudi ne siceršnjih okoliščin, ki bi nam narekovale podelitev posebnega statusa tej etnični skupini. Si pa bomo prizadevali, da jo dodatno podpremo v kulturnem delovanju in pri zagotavljanju identitete. Naj dodam, da v Sloveniji ni nobenih ovir za učenje nemščine. Ne nazadnje se nemško pri nas uči veliko slovensko govorečih državljanov.«
Zveza je namreč ponovno pozvala k ustavnopravnemu priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot avtohtone manjšine. Hočejo tudi pouk v nemščini, pa prisotnost nemščine v radijskih in televizijskih programih ter ustrezne finančne pomoči. Želijo premagovanje zgodovinskih predsodkov in ohranitev tradicionalne, zgodovinske kulture nemškega prebivalstva Slovenije, ki je »naša skupna dediščina«. V Sloveniji naj bi živelo okoli 2000 nemško govorečih, a ne na strnjenem območju. Uradna Ljubljana meni, da njihov položaj ustrezno rešuje sporazum o kulturnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo, podpisan leta 2001. Del sporazuma je namreč interpretativna izjava, po kateri pripadnikom nemško govoreče skupine pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave.
– Boris Jaušovec
