Loče pri Šentilju  20. maj 2018, lani torej, je bil prvi svetovni dan čebel. Kot takega ga je razglasila generalna skupščina Organizacije združenih narodov na predlog Republike Slovenije. 20. maja leta 1734 se je namreč v Breznici na Gorenjskem rodil Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva in prvi učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru pri Mariji Tereziji. 

Pomen in vloga slovenskih čebelarjev, tudi koroških, sta bila v zgodovini nasploh zelo velika. Koroški slovenski pridelovalci strdi so lani posebej opozorili na koroškega čebelarja Janeza Sumperja, rojenega leta 1827 v Ločah pri Šentilju nad Dravo. Njegova dediščina je bogata, saj je leta 1871 pri Družbi sv. Mohorja izdal prvi izvirni čebelarski priročnik v slovenskem jeziku. V njem je opisal tudi izviren panj, imenovan Skočidolski panj, saj je bil Sumper tedaj, ko ga je izumil, župnik v Skočidolu pri Vernberku.

Po skoraj poldrugem stoletju je panj lani ponovno izdelal čebelar Janko Pečnik z Muškave pri Bilčovsu. Kot je dejal, je posebnost Skočidolskega panja, da gre za »nakladni panj z osnovno naklado, ki jo je mogoče razširiti z drugimi nakladami. S povečanjem prostornine je tako mogoče panj prilagoditi moči družine.« Poleg tega je panj mogoče odpreti z vseh strani in pogledati, kje ima čebelja družina strd. »Tako vzameš samo tisti okvirček, na katerem je med, družina pa ostane nedotaknjena. Danes bi ta panj bil zanimiv tudi zato, ker omogoča sonaravno čebelarjenje, pri katerem je v panju najmanj 10 do 30 odstotkov divje gradnje in čebele same ustvarijo sat,« meni Pečnik.

Pečnik je bil skupaj s čebelarskima kolegoma Karlom Grilom in Jozijem Hribarjem tudi pobudnik, da je Mohorjeva založba lani ponatisnila Sumperjev čebelarski priročnik s prav posebnim slovenskim imenom Slovenski Bučelarček. Knjiga vsebuje bogato koroško oziroma rožansko izrazje, ki je danes deloma že šlo v izgubo, ugotavlja Pečnik. »Propolis na primer imenuje zadelavina, ker čebele s to smoljo, ki vsebuje veliko antibiotičnih in antiviralnih sredstev, urejajo svoje zdravje in zadelujejo luknje v panju. Za med uporablja koroški izraz strd, saj se vsak pravi med po določenem času strdi. Tudi knjigo je poimenoval s koroškim izrazom bučele. Knjiga zato ni zanimiva samo s strokovnega vidika, temveč tudi jezikovno kulturno za splošni slovenski jezik.«

Prihodnjo soboto, 4. maja, bodo ob 15. uri na predlog slovenskih članov Čebelarske zveze Koroške in v sodelovanju s tržno občino Vrba v Ločah pri Šentilju slovesno odprli dvojezičen spomenik slovenskemu koroškemu čebelarju Janezu Sumperju.

Leave a Reply

  Subscribe  
Notify of